V obdobju dolgoletnih meritev padavin na Zaplani je bilo zabeleženo že veliko padavinskih ekstremov. Ti se razlikujejo po intenzivnosti in casu trajanja, zadnji pa je izjemen po dolgotrajnih, mocnih, a vendarle ne najbolj intenzivnih padavinah doslej. Vremenska postaja na Spodnji Zaplani je bila v skrajnem južnem delu Idrijsko-Polhograjskega padavinskega maksimuma.

Vecji del deževja je prihajalo do ozkih pasov mocnih padavin, ki so nastajale nad približno istim obmocjem in se ob višinskem zahodniku širile proti vzhodu, šele v noci na 17. september so padavine izgubile krajevni znacaj in se z manjšo intenziteto pojavljale na širšem obmocju. Pojav ozkih pasov padavin nad istim obmocjem ni izjemen, posebno v bližini Dinarske gorske pregrade je ta celo dokaj obicajen. Pasovi padavin so v južnem delu padavinskega maksimuma zajemali Zaplano, medtem ko so do Logatca segali precej redkeje. Skupna kolicina padavin je na Zaplani tudi za vec kot 100 mm presegla tisto v malo bolj južnih krajih, denimo v Logatcu ali Hotedršici. Samo ob prvi nevihti 15. septembra opoldne je na Zaplani deževalo ob jugozahodniku, nato je pihal prizemni vzhodni veter.

Položaj Zaplane v tem izjemnem padavinskem dogodku (vir: ARSO-meteo.si).

Potek padavin v letu 2022 v primerjavi z leti v preteklosti.

Na podlagi meritev iz zanesljivega, klasicnega (rocnega) dežemera, je skupna kolicina padavin dosegla rekordnih 330,8 mm in v samo 24. urah je po še nepopolni analizi podatkov iz klasicnega dežemera in samodejne postaje padlo okoli 242 mm dežja. V manj kot 24. urah je padlo vec dežja kot v minulem poletju skupaj. Skupaj s padavinami v zacetku meseca je letošnji september nenadoma postal skoraj najbolj moker mesec v obdobju meritev padavin na Zaplani. Do najbolj mokrega septembra 2010 manjka manj kot 15 mm.

Najvecja 24-urna višina padavin 175 mm je bila doslej izmerjena 18. septembra 2010, ob takratnem deževju je sicer vse skupaj padlo 238,8 mm dežja. Vendar se tudi letošnji padavinski dogodek po intenzivnosti ne more meriti z neurjem 2. julija 2007, ko je na podlagi samodejne postaje, kljub velikim izgubam vode iz dežemera zaradi intenzivnosti padavin skupaj s toco, v eni uri padlo 88 mm, v treh urah pa okoli 135 mm dežja.

Potek treh razlicnih izjemnih padavinskih dogodkov na Zaplani v preteklosti.

V osrednji Sloveniji je povprecna poletna temperatura zraka dolgoletno povprecje 1981-2010 presegla za 3 °C. V delu Slovenije je bilo letošnje poletje najbolj vroce v zgodovini meteoroloških meritev, poleg tega je bilo v krajih, kjer so izostale še lokalne nevihte, tudi izjemno suho. Tako je bilo na Notranjskem, kjer pa je lokalno, denimo v Logatcu in njegovi okolici, obcasno vendarle obilneje deževalo. Tu se je v sredini poletja namrec zvrstilo nekaj krajevnih neviht, ki pa so bolj kot hidrološko ublažile vegetacijsko sušo.

Minulo poletje je bilo na Zaplani najtoplejše od pricetka meritev in je s povprecno temperaturo zraka 20,3 °C za dve desetinki stopinje preseglo poletje 2019. Na drugi strani kot najhladnejše velja deževno poletje leta 2014 (17,2 °C). Najvišja letošnja poletna temperatura je bila izmerjena 23. julija (35,3 °C), najnižja pa 9. julija (8,4 °C). 23. julija je bila za ta mesec izmerjena najvišja temperatura doslej. Od obicajnih temperaturnih razmer je najbolj odstopal mesec junij, še vedno zelo vroc avgust je najmanj presegel dolgoletno povprecje. Na prehodu med junijem in julijem je bila zaradi krajevno povecane namocenosti ob nevihtah Zaplana podnevi celo za 5 °C hladnejša od bližnjih krajev na podobni nadmorski višini, kjer so padavine izostale. Število dni s temperaturo nad 30 °C je bilo na Zaplani šele cetrto najvecje doslej, na kar sta vplivala dva dejavnika in sicer smer vetra ter sprememba mikrolokacije vremenske postaje. Za razliko od preteklih poletij je vrocina letos v glavnem sovpadla z vzhodnim vetrom, ki Zaplani prinaša nekoliko nižje vrednosti temperature. Po manjšem premiku vremenske postaje Zaplana septembra 2021 pa na novi lokaciji ob jugozahodniku ni vec pregrevanja zaradi vpliva bližnjega objekta. Ne glede na to pa je bilo zabeleženih kar 67 dni s temperaturo nad 25 °C, kar je dalec najvec od pricetka meritev.

Casa za martincanje je bilo to poletje vec kot dovolj.

Skupna višina padavin treh poletnih mesecev je znašala 199,5 mm, kar je polovica dolgoletnega povprecja. Izmerjena višina padavin uvrsca letošnje poletje po sušnosti na drugo mesto, bolj suho je bilo le še poletje 2013. Izmerjena višina padavin ni merodajna za širše obmocje, saj je bila za okolico Logatca znacilna serija neviht ob koncu junija in na zacetku julija, ki so bistveno spremenile potek suše v primerjavi z okolico. Letošnja vegetacijska suša se na Zaplani ni mogla meriti s tisto v poletju 2013, vendar je od lanske jeseni trajajoce suho vreme pripomoglo k izjemni hidrološki suši. Opazna je bila velika razlika v majhni izdatnosti podzemnih voda na eni, ter zelo dobro napolnjenimi zbiralniki deževnice na drugi strani. Vse zabeležene padavine niso mogle izboljšati raven podzemnih voda, nasprotno so bile ravno zaradi teh padavin zbiralniki deževnice dobro napolnjeni. Vsi trije poletni meseci so bili podpovprecno namoceni. Nevihtne linije in vecji nevihtni sistemi iznad Italije, ki so sicer obicajen poletni meteorološki pojav, so podobno kot lani na Zaplani spet povzrocili mocan veter. Ob prehodu nevihtnega sistema je 18. avgusta v delu Zaplane prišlo do omejenega vetroloma.

Spodnja razpredelnica kaže število vrocih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 30 °C), toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), toplih noci (najnižja nocna temperatura je višja ali enaka 20 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), poletno povprecje najnižje oziroma najvišje dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprecno temperaturo v poletju 2022 (T povp, dnevno povprecje je izracunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Merilno mesto Dolinca se nahaja v mraziscu.

Temperaturni podatki za meteorološko poletje 2022.

Letošnje poletje je prineslo hudo, a ne izjemno vrocino, do absolutnega temperaturnega rekorda sta namrec manjkali dve stopinji Celzija. Število vrocih dni nad 30 °C je bilo cetrto najvecje, število dni nad 25 °C pa najvecje doslej. V najvišjih delih Zaplane se je petkrat ogrelo nad 30 °C, na Ulovki je bilo zabeleženih tudi šest toplih noci s temperaturo nad 20 °C. Teh je bilo v preteklosti tudi že vec kot deset, na Spodnji Zaplani pa so tople noci redke in letos sploh niso bile zabeležene. Najvišja nocna temperatura je bila na tej lokaciji 19,2 °C, izmerjena 21. junija. V mraziscih Zaplane je minilo že šesto zaporedno poletje, ko ni bila izmerjena negativna temperatura zraka. Najnižja izmerjena poletna temperatura 2,1 °C je v mraziscu Dolinca najvišja od pricetka meritev leta 2002. Tudi v Dolinci je bilo zabeleženo najvecje število dni nad 25 °C od prvih stalnih meritev leta 2004.

Avgustovska temperatura zraka je v osrednji Sloveniji za 2 °C presegla dolgoletno povprecje 1981-2010. V drugem najbolj suhem avgustu doslej se je suša podzemnih voda le še krepila, skupaj z vegetacijsko sušo, ki je bila zaradi julijskih neviht na logaškem sprva še precej zmernejša v primerjavi s sosednjimi pokrajinami. Na širšem obmocju je bil zabeležen tudi pojav mocnega vetra ob nevihti.

Povprecna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani avgusta 2022.