Obdobje od marca do maja je bilo na območju osrednje Slovenije za 2 °C toplejše od dolgoletnega povprečja med leti 1981 in 2010. Meteorološko pomlad je sprva zaznamoval marčevski mraz s snegom, nato rekordno topel april, v nadaljevanju pa še nevihtni maj. Pester spomladanski paket k sreči ni vključeval pozebe, poznega snega in vsaj na Zaplani tudi ne močnejših neviht.

Doslej sta v merilni zgodovini vremenske postaje Zaplana temperaturno najbolj odstopali pomladi 2013 (7,6 °C) in 2007 (10,8 °C), letošnja je bila s povprečno temperaturo zraka 9,7 °C torej med bolj običajnimi. Močno pretopel je bil april, ko je bil s 26,0 °C zabeležen tudi absolutni aprilski temperaturni rekord. Razen vročih dni nad 30 °C so bili zabeleženi vsi preostali značilni meteorološki dnevi, saj se je ogrelo tako nad 25 °C kot ohladilo pod -10 °C, v marcu pa se temperatura tudi podnevi nekajkrat ni povzpela nad ničlo. Pod ledišče se je temperatura na dveh metrih višine v meteorološki hišici zadnjič spustila 2. aprila, pri tleh pa 7. aprila, kar je relativno zgodaj v primerjavi s preteklimi leti, ko se je slana pojavila vsaj še konec aprila.

Od povsem zimskega vremena do poletnega vzdušja z nevihtami sta letos minila le dobra dva meseca.

Padlo je 390,9 mm padavin ali 110 % dolgoletnega spomladanskega povprečja. Marcu s skoraj dvojno količino padavin je sledil suh april, ko so padavine dosegle le polovico povprečja, medtem ko je nevihtni maj le za spoznanje presegel dolgoletno povprečje. Na račun marca je del letošnjih pomladnih padavin padel tudi v obliki snega, 6. marca pa je bila z 72 cm izmerjena celo najvišja snežna odeja minule zime. 20 dni s snežno odejo je bilo zabeleženo v marcu in ker snega v nadaljevanju ni bilo več lahko dokončno ugotovimo, da se je v minuli zimski sezoni sneg obdržal 86 dni.

Spodnja tabela prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), pomladno povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v pomladi 2018 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko pomlad 2018.

Meteorološko pomlad so zaznamovale majhne razlike med zaplaninskimi merilnimi mesti, ne toliko po kriteriju povprečne temperature zraka kot po ekstremnih temperaturah. Na Ulovki je bila tako najnižja spomladanska temperatura nižja od tiste na Spodnji Zaplani in se je približala celo vrednosti, izmerjeni v mrazišču Dolinca. Gre seveda za posamezno temperaturno vrednost, v povprečju so bili nočni minimumi na Spodnji Zaplani vendarle nižji kot na Ulovki. Na račun mraza v začetku marca izstopajo podatki o ledenih in mrzlih dneh. V minulih letih so bili prvi zabeleženi kvečjemu na Ulovki, drugi samo v mraziščih, letos pa so bili zastopani kar na vseh merilnih lokacijah. Zadnji dan s pojavom zmrzali na višini 2 m od tal se je na Spodnji Zaplani pojavil še teden dni kasneje kot na Ulovki (26. marec). V mrazišču Dolinca je bila zadnja negativna temperatura izmerjena 1. maja, kjer pa se pod 0 °C praviloma ohladi vsaj enkrat v poletju.

Aktualno merilno obdobje sovpada z meteorološko pomladjo, ki se je v letošnjem letu pričela z zelo mrzlim marcem, končala pa s previsokimi majskimi nočnimi temperaturami. Tako se v mraziščih 1. marca ni ohladilo do -30 °C zgolj zaradi pooblačitve, v maju pa je zmrzovalo le enkrat. Ob naravno kaotičnem vremenskem dogajanju je zanimivo, da so se ekstremne vrednosti temperature ravnale po koledarju, saj je bila najnižja temperatura izmerjena prvi dan, najvišja pa zadnji dan meteorološke pomladi.

V mrazišču Dolinca (545 m) je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju, -16,9 °C, izmerjena 1. marca. Temperatura bi ob odsotnosti oblakov padla do -30 °C, kolikor je bilo izmerjeno tudi zadnji dan februarja. Najnižja aprilska temperatura je bila -5,6 °C (8. april), najnižja majska pa -2,2 °C (1. maj). V maju se je temperatura spustila pod ničlo torej v le eni noči in čeprav se je to zgodilo tudi v maju 2010, pa so bile letošnje majske vremenske razmere še posebej neprimerne za pojav poznega spomladanskega mraza, saj je v mraziščih nevarnost zmrzali, vsaj na višini 2 m od tal, minila 20 dni prej kot v omenjenem letu 2010. V zadnjih 15 letih ni bilo nič nenavadnega, če se je jutranja temperatura v maju spustila pod ničlo več kot desetkrat. V času letošnjih meritev je bilo v Dolinci najbolj toplo 31. maja, 26,5 °C. Marec ali april sta običajno meseca velikih temperaturnih razlik med dnevom in nočjo, kar se je zgodilo tudi letos.

Minimalne in maksimalne vrednosti temperature zraka v Dolinci letos spomladi.

S 1. junijem so bile zaradi košnje in podvojenih meritev začasno ukinjene meritve temperature zraka v sosednjem mrazišču Dvojček, kjer so temperature, vsaj ob prisotnosti snežne odeje, lahko tudi nižje kot v Dolinci. V toplem delu leta pa je to mrazišče sistematično toplejše in 1. marec je bil letos tudi zadnji dan, ko je bil Dvojček (-18,7 °C) hladnejše mrazišče.

S temperaturo zraka 2 °C nad povprečjem referenčnega obdobja 1981-2010 je bil letošnji maj že drugi izrazito pretopel mesec zapored. V primerjavi s suhim aprilom je bilo majsko vreme nestanovitno s pogostimi popoldanskimi padavinami, z višjimi jutranjimi temperaturami zlasti v prvi polovici meseca pa je dokončno minila tudi nevarnost letošnje spomladanske pozebe.

Povprečna majska temperatura zraka je na vremenski postaji Zaplana znašala 15,0 °C in je bila druga najvišja doslej. Najhladnejši maj smo beležili leta 2013 (11,9 °C), najtoplejšega pa leta 2009 (15,1 °C). Najnižja letošnja majska temperatura je bila izmerjena 16. maja (4,2 °C), najvišja pa 31. maja (26,4 °C). Pod ničlo se temperatura ni več spustila niti pri tleh. Vremenske fronte so bile precej oddaljene od naših krajev, vendar je bil hladen in vlažen zrak v višinah vzrok za pogosto nestanovitnost s popoldanskimi plohami in nevihtami, ki so se predvsem na severu države pogosto zavlekle tudi v noč. Mesečna vsota padavin je bila s 130,7 mm nadpovprečna, dolgoletno majsko povprečje je bilo preseženo za 20 %. Dnevna višina padavin je v treh dneh presegla 20 mm, največ dežja, 36 mm, pa je ob dveh močnejših nalivih padlo 29. maja. Zaplana se toči 18. maja sicer ni povsem izognila, vendar je bila ta drobna in kratkotrajna. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v maju 2018.