Ob prehajanju hladne fronte v noči na četrtek, 21. avgusta, so se nevihte iznad jugozahodne Slovenije širile v notranjost države. Ob prehodu nevihtne linije je med 2. in 3. uro zjutraj v okolici Logatca pihal močan veter zahodnih smeri. Močan veter so spremljale obilne, a večinoma kratkotrajne padavine.

Na vremenski postaji Zaplana je bil izmerjen najmočnejši sunek vetra 46 km/h, na bližnji postaji Petkovec pa 51 km/h. Postaja Zaplana stoji v zatišju jugozahodnika, v obeh primerih pa merita postaji hitrost vetra v časovnem intervalu 14 sekund in tako ostanejo najmočnejši sunki vetra pogosto nezabeleženi. Na Medvedjem Brdu je vremenska postaja s pogostejšimi meritvami vetra izmerila sunek vetra 81 km/h. Na Zaplani je padlo 18,7 mm dežja, zaradi močnega vetra pa je nekaj padavin predvidoma odneslo tudi mimo dežemera. Na Zaplani je veter v Strmici in v Prezidu povzročil manjšo gmotno škodo na posamičnih strehah, v gozdu pa škode ni bilo, predvidoma zaradi že tako polomljenih smrek po žledu in vetrolomu v lanskem juliju. Do vetroloma pa je zaradi kanaliziranja vetra prišlo nekoliko zahodneje na območju Cest pri Logatcu, kjer je veter ruval zlasti večje smreke.

Gmotna Å¡koda v Prezidu.

Vetrolom na območju Cest pri Logatcu.

Daleč najmočnejši veter je v delu Zaplane divjal ob tornadu leta 1986, vendar za hitrost vetra ob omenjenem dogodku obstajajo le ocene. Največja hitrost vetra 59 km/h je bila na Zaplani izmerjena 23. novembra 2005, močan jugozahodni veter se je pojavil 16. novembra 2002, 30. novembra 2009 močan južni veter, 29. junija 2005 in 29. julija 2013 pa močan nevihtni piš.

Viri podatkov:

– vremenski postaji Petkovec in Medvedje Brdo

V merilnem obdobju med 8. junijem in 16. avgustom splošne vremenske razmere niso omogočale večjih ohladitev v mraziščih. Noči z močnejšim ohlajanjem so bile redkejše kot v minulih precej sušnejših poletjih, vsebnost vlage v zraku je bila velika in zaradi megle so se pojavljale motnje pri nočnem zniževanju temperature. Najnižja temperatura zraka v merilnem obdobju, 0,7 °C, je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 18. junija. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v tistem jutru ohladilo na 9,7 °C. Dan kasneje je bilo v mrazišču 1,0 °C, 4. julija pa 1,1 °C. V še nekaj drugih nočeh se je temperatura spustila pod 3 °C, največje dnevno kolebanje temperature pa je bilo zabeleženo ob manjšem vročinskem valu z vzhodnimi vetrovi v prvi polovici junija, ko je še vztrajalo obdobje nižje vlažnosti zraka in tal. Tako se je z dnevnih 30,6 °C 10. junija pa do naslednjega jutra ohladilo na 3,6 °C. S te nizke jutranje temperature se je nato 11. junija ogrelo do popoldanskih 31,9 °C, najvišje temperature merilnega obdobja. Na vremenski postaji Zaplana je bilo istega dne 30,6 °C.

 

Julij je bil mesec, ko je praktično vsak dan deževalo, vendar je bila rekordna količina padavin zabeležena le na območju Slovenske Istre. Čeprav je bil mesec najhladnejši v zadnjih letih smo po kriteriju dolgoletne povprečne temperature zraka beležili zgolj povprečen julij. V osrednji Sloveniji je bilo julija celo nekoliko topleje od povprečja obdobja 1961-1990. Kljub za ta čas običajno topli zračni masi je bila temperatura zraka nižja zaradi oblačnega vremena.

 V juliju se je na Zaplani pojavljala tudi megla, zjutraj predvsem kot radiacijska, ob deževnem vremenu kot pobočna megla.

S povprečno mesečno temperaturo 17,7 °C je bil letošnji julij na vremenski postaji Zaplana najhladnejši od pričetka meritev leta 2006. Povprečna temperatura je bila za 0,3 °C nižja od doslej najhladnejšega julija 2011, najtoplejši v času meritev pa je bil s temperaturo 20,6 °C julij 2006. Najnižja temperatura v minulem mesecu je bila 9,2 °C (1. julija), najvišja pa 29,7 °C (19. julija). Nad 25 °C se je ogrelo v osmih dneh, prvič po juliju 2009 pa temperatura ni presegla 30 °C. Padlo je 189,4 mm padavin, kar je 120 % dolgoletnega julijskega povprečja na bližnji vremenski postaji v Rovtah. Letošnji julij je bil na Zaplani izjemen po številu padavinskih dni, ki jih je bilo kar 18, še v treh dneh pa šibke padavine niso presegle merilnega praga dežemera (0,2 mm). Kljub velikemu številu padavinskih dni je bila količina padavin za mesec julij šele tretja največja po letu 2006. V okolici Logatca so padavine večinoma še manj odstopale od običajnih razmer, saj je bila vremenska postaja Zaplana zaradi lokalnih neviht v primerjavi z okolico deležna več dežja. Eden od pomembnejših padavinskih dogodkov je bila nevihta 27. julija, ko je na Zaplani padala celo toča, drugod v okolici pa so bile padavine večinoma precej skromnejše. Na Zaplani sta bila še bolj mokra julija v letih 2007 in 2008 (260 oz. 249 mm dežja). Julija 2008 je bilo veliko padavinskih dni in padavine so bile razporejene podobno enakomerno kot letos, v juliju 2007 pa je bila situacija ravno nasprotna, saj je takrat več kot polovica mesečnih padavin padla 2. julija v zgolj treh urah.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juliju 2014.

 

Viri podatkov:

– ARSO-meteo.si

– podatki z zasebnih vremenskih postaj