December, januar in februar so meseci meteorološke zime, ki je bila letos na območju osrednje Slovenije druga najtoplejša doslej. Pozitivno je odstopala od dolgoletnega povprečja 1961-1990 za kar 4 °C. S soncem je bila obsijana skromno in padavine so bile pogoste, za razliko od prejšnje zime predvsem v obliki dežja. Precej pretoplo zimo je močno zaznamoval februarski žled, ponekod tudi poplave.

Povprečna zimska temperatura na Zaplani je bila 2,4 °C, povprečna najnižja 0,2 °C in povprečna najvišja 4,8 °C. Najnižja izmerjena temperatura je bila -9,5 °C (18. december), najvišja pa 11,8 °C (12. januar). Pod -10 °C temperatura na vremenski postaji Zaplana ni padla že v zadnjih petih zimskih mesecih in zima 2013/2014 je bila od pričetka meritev leta 2002 sploh prva takšna brez da bi se temperatura spustila pod omenjeno vrednost. Majhna razlika je bila v številu hladnih in ledenih dni. Izmenjevala so se obdobja, ko se temperatura več dni zapored tudi čez dan ni dvignila nad 0 °C, ter obdobja, ko se temperatura dlje časa ni spustila pod ledišče niti ponoči. Izstopa predvsem obdobje med 20. decembrom in 23. januarjem, ko se temperatura na dveh metrih višine nad tlemi niti enkrat ni spustila pod ničlo. Oblačnost je bila pogosta in jasnih ter mrzlih noči ni bilo. Zima ni bila ugodna za meritve v mraziščih in tudi na meteorološki postaji na Spodnji Zaplani ostaja še vedno v veljavi negativni rekord -18,5 °C, zabeležen sicer že v meteorološki pomladi 1. marca 2005.

Meteorološka zima 2013/2014 na Zaplani v primerjavi s preteklimi zimami.

Količina padavin je bila nadpovprečna, padlo je 685,8 mm padavin, kar je še enkrat toliko kot znaša povprečna količina zimskih padavin na meteorološki postaji v Rovtah. Glede padavin sta izstopala januar in še zlasti mesec februar. Kljub temu minula zima po višini padavin ni presegla zime 2009/2010, ko je bilo izmerjeno 730 mm padavin. December je v celoti minil brez snežnih padavin in snežne odeje, tako je bilo tudi vse do konca januarja, ko je snežna odeja po dveh sneženjih presegla višino pol metra. Snežna odeja se je v nadaljevanju precej posedla zaradi teže ledenega oklepa, ki je na drevju dosegel debelino med 7 in 9 cm.

V sicer zelo mili zimi je bilo zaradi žledu povzročene zelo veliko škode.

V letošnji zimi je na območju Zaplane beležil temperaturo zraka še en termometer več kot v preteklosti. V mrazišču Dvojček so bile meritve vzpostavljene konec lanskega novembra, v začetku letošnjega marca pa je bilo ukinjeno merilno mesto v Globoki dolini. Zaradi okvare termometra so podatki z Ulovke za zadnjih šest dni februarja interpolirani s pomočjo sosednjih vremenskih postaj Medvedje Brdo in Šentjošt. V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki z vremenske postaje Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Šentjošta (predvidoma reprezentativen za Zgornjo Zaplano na višini okoli 650 m nad morjem), Ulovke (najvišja točka Zaplane), ter mrazišč Dolinca, Dvojček in Globoka dolina. Prvi dve mrazišči sta odprtega tipa in imata zelo nizke nočne temperature, tretje mrazišče je zaprtega tipa in v njem so nizke temperature predvsem čez dan. Spodnja tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2013/2014.

Povprečna zimska temperatura je bila povsod po Zaplani pozitivna. Zanimivo je omeniti 18. december, to je dan, ko je bila na Spodnji Zaplani izmerjena najnižja temperatura celotne zime, ravno nasprotno pa na Ulovki najvišja zimska temperatura. Nad nami je namreč vztrajal zelo topel zrak in ob močni temperaturni inverziji je bilo po dolinah bistveno hladneje kot v hribih. Ravno zaradi omenjene inverzije v decembru je bilo na Spodnji Zaplani tudi več ledenih dni kot na vrhu Ulovke, čeprav je navadno ravno obratno. V mrazišču Dolinca je bilo pričakovano največje število dni z zelo nizkimi temperaturami, v zaprtem mrazišču Globoka dolina pa je bilo v povprečju najhladneje. Najnižja temperatura -18,1 °C je bila na Zaplani izmerjena v mrazišču Dvojček. V Dvojčku je bilo ves čas veliko topleje kot v Dolinci, hladnejše od Dolince pa je lahko to mrazišče ob kombinaciji snežne odeje in jasnega neba. To se je v minuli zimi za nekaj ur zgodilo le 29. januarja zvečer.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

– zasebna vremenska postaja Å entjoÅ¡t nad Horjulom

Februar je bil v osrednji Sloveniji za 3 °C toplejši od dolgoletnega povprečja v obdobju 1961-1990 in zabeležili smo še tretji zimski mesec s povprečno temperaturo nad lediščem. Toda izrazito pretopel in moker mesec je močno zaznamoval večdnevni žled.

Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Zaplana je znaÅ¡ala 2,4 °C, povprečna najnižja 0,0 °C in povprečna najviÅ¡ja 5,1 °C. S povprečno temperaturo -3,7 °C je bil najhladnejÅ¡i februar 2012, najtoplejÅ¡i pa s temperaturo 3,9 °C februar 2007. Najnižja temperatura v minulem februarju je bila -4,5 °C (4. februarja), najviÅ¡ja pa 11,5 °C (25. februarja). Zabeleženih je bilo 15 hladnih dni z minimalno temperaturo nižjo ali enako 0 °C in 5 zaporednih ledenih dni s celodnevno temperaturo pod lediščem. Padlo je 330,8 mm padavin ali Å¡tirikrat toliko kot jih pade v februarskem povprečju na bližnji vremenski postaji v Rovtah. LetoÅ¡nji februar je bil na Zaplani z naskokom najbolj namočen od pričetka meritev, saj je presegel tudi februar 2010, v katerem je padlo do nedavnega rekordnih 254 mm padavin. NajdebelejÅ¡a snežna odeja debeline 36 cm je bila izmerjena prvega dne v mesecu, zaradi žledu pa se je z začetnih 52 cm v le 24 urah “stanjÅ¡ala” za 16 cm. Ledena obloga je bila na drevju debela do 9 cm in je Notranjsko na bolj ali manj vseh področjih za več dni odrezala od preostalega dela države.

Povprečna dnevna temperatura in kumulativa padavin na Zaplani v februarju 2014. Podatki o padavinah so točni, za večji del meseca pa so časovno razporejeni s pomočjo dveh logaških vremenskih postaj.

Viri podatkov:

– zasebna vremenska postaja Gornji Logatec

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

V obdobju med 26. januarjem in 9. marcem je bilo v mrazišču Dolinca najhladneje 29. januarja, ko se je temperatura zraka spustila na -17,0 °C. Najnižja temperatura je bila izmerjena v večernem času, ko se je nebo ob sveže zapadlem snegu za nekaj ur razjasnilo. Na vremenski postaji Zaplana 21 m nad mraziščem se je takrat ohladilo na -6,1 °C. Ohladitev 29. januarja je bila izjemna v letošnji za mrazišča slabi zimski sezoni, saj se v nadaljevanju v Dolinci ni več ohladilo pod -10 °C. Temperatura se je nižje spustila še 25. februarja (-9,4 °C) in 9. marca (-9,3 °C). Najvišja temperatura v merilnem obdobju, 12,4 °C, je bila izmerjena 8. marca. Na vremenski postaji Zaplana je bilo istega dne zaradi večje izpostavljenosti vzhodnemu vetru 10,3 °C.

V sosednjem mrazišču Dvojček je prvič po vzpostavitvi meritev prišla do izraza večja odprtost kotanje in s tem večja izpostavljenost mrazu kot v sosednjih bolj znanih mraziščih. Tekom merilnega obdobja je bilo mrazišče Dvojček ob temperaturni inverziji sicer vedno toplejše, hladnejše od Dolince pa je bilo ravno na dan največjega mraza 29. januarja, ko je bilo izmerjeno -18,1 °C. Ob prehodni razjasnitvi in snežni odeji je bila odločilna večja hitrost padanje temperature v odprtem Dvojčku in počasnejše ohlajanje v bolj zaprti Dolinci.

Po nekaj ur trajajočem ohlajanju je bilo mrazišče Dvojček hladnejše od Dolince.

Na dan odčitavanja podatkov je prišlo tudi do ukinitve merilnega mesta v mrazišču Globoka dolina pri Jezercu. Najkrajši niz podatkov, kraja termometra pred nekaj leti, najvišje nočne temperature med vsemi mrazišči, pričakovano spravilo lesa v mrazišču in nove meritve v mrazišču Dvojček so razlogi zaradi katerih je prišlo do prekinitve meritev temperature zraka, pri čemer pa se bodo meritve višine snežne odeje še nadaljevale. Po drugi strani so zaradi občasnih okvar termometrov na preostalih pomembnejših merilnih mestih načrtovane podvojene meritve.

V dopolnjenem video posnetku je dokumentirana katastrofalna žledna ujma, ki je močno prizadela tudi Spodnjo Zaplano na območju občin Logatec in Vrhnika. Ko ledeni oklep odpade z drevja je žledna ujma resda mimo, vendar se odpravljanje njenih posledic šele dobro začne. Posnetek skuša na celovit način prikazati vpliv žleda na ljudi in naravo.

Posnetek vključuje 3 fotografije, 3 time lapse posnetke in 139 video posnetkov. Kakovost objavljenega posnetka je pogojena s trenutno strojno in programsko opremo računalnika in bo lahko naknadno izboljšana.