V ponedeljek, 29. julija, je bilo vremensko dogajanje precej pestro. Po rekordno topli noči z najnižjo temperaturo zraka 21,7 °C je sledil zelo vroč dan s temperaturo zraka blizu 35 °C, popoldne pa je na vreme že vplivala hladna fronta. Ob njenem prehodu je nastalo nekaj nevihtnih linij, pred njimi pa se je pojavil močan veter zahodnih smeri. Na moč vetra lahko le sklepamo na podlagi manj kakovostnih meritev vetra na vremenskih postajah v okolici Logatca.

Podobno kot na vseh zasebnih vremenskih postajah potekajo meritve vetra na vremenski postaji Zaplana v časovnih intervalih daljših od 10 sekund. Ob sunkovitem vetru so torej največje hitrosti vetra pogosto izgubljene. Večina postaj je postavljena tudi na lokacijah, ki za meritve hitrosti vetra niso najbolj primerne. To je še zlasti očitno pri vremenski postaji Zaplana, kjer okoliška vegetacija zmanjšuje vetrovnost. Na Zaplani je bila največja hitrost vetra 59 km/h izmerjena 23. novembra 2005, močan jugozahodni veter se je pojavil 16. novembra 2002, 30. novembra 2009 močan južni veter, 29. junija 2005 pa močan nevihtni piš.

29. julija letos je bila na vremenski postaji Zaplana izmerjena hitrost vetra samo 33 km/h, pa še to ob nevihti ponoči. V času najmočnejšega vetra ob popoldanski nevihti so bile izmerjene hitrosti vetra še nižje. Močnejši sunek vetra pa je ujela vremenska postaja Petkovec (54 km/h) ter ena od dveh logaških vremenskih postaj (74 km/h). Dogodek je bil zabeležen tudi kot prašni vihar, saj je veter dvigoval večje količine presušene prsti.

Veter je nagnil in polomil zlasti smreke.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

Najnovejša številka revije Vetrnica je posvečena ljubiteljski meteorologiji. Pred časom je bil v tej publikaciji Slovenskega meteorološkega društva (SMD) objavljen članek o splošnih meritvah in opazovanju vremena na Zaplani, v 5. številki Vetrnice pa je objavljen še članek o mraziščih. Kot član Društva za raziskovanje vremena in podnebja (DRVP) pa sem sodeloval tudi pri nastajanju članka o meteoroloških meritvah na Javorniku pri Črnem Vrhu nad Idrijo.

Vabljeni k branju še vseh ostalih zanimivih prispevkov s področja meteorologije, ki si jih lahko ogledate s klikom na spodnjo sliko!

Junij 2013 je bil na območju osrednje Slovenije nadpovprečno topel mesec, saj je bila mesečna temperatura za 2 °C nad povprečjem obdobja 1961-1990. Čeprav je bilo kar nekaj junijskih dni precej svežih pa je na višje povprečje vplival teden dni trajajoč vročinski val v sredini meseca. Kljub devetim padavinskim dnem je bila skupna količina padavin občutno pod povprečjem.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala 16,6 °C, povprečna najnižja 11,0 °C in povprečna najvišja 23,1 °C. S povprečno temperaturo 16,1 °C je bil najhladnejši junij 2009, najtoplejši pa je bil s temperaturo 18,0 °C junij 2012. Najnižja temperatura je bila 7,1 °C (3. junija), najvišja pa 32,1 °C (19. junija). Devetkrat je temperatura presegla 25 °C in štirikrat 30 °C. Junij 2013 je bil drugi najhladnejši in drugi najbolj suh mesec od pričetka meritev na vremenski postaji Zaplana leta 2006. Padlo je 48,7 mm dežja, kar je samo četrtina padavin kot jih je meteorološka postaja Rovte beležila v dolgoletnem junijskem povprečju. Malo zahodneje od Zaplane je bila mesečna višina padavin višja zaradi lokalne nevihte 2. junija, ob kateri je padlo več 10 mm dežja, medtem ko je bilo v okolici v glavnem suho vreme. Na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani so prevladovali vetrovi vzhodnih smeri, okrepljen veter severnih smeri pa je 26. junija zapihal iz okoliških neviht.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juniju 2013. Tekom meseca so bili izvedeni številni posegi na vetromeru in to je potrebno upoštevati pri interpretaciji podatkov.

Oblaki rodu altocumulus in vrste lenticularis v obliki leče pogosto nastajajo na grebenu Karavank in Kamniško Savinjskih Alp. Na Zaplani so vidni na severnem in severovzhodnem obzorju in kažejo na severno smer vetra v višini samih oblakov. V primeru, da je severnik prisoten tudi nižje, so vremenske razmere na Zaplani drugačne kot ob drugih smereh vetra, tudi severovzhodni. Ob severniku je vetrovnost na Zaplani manjša, čez dan piha lokalni veter iz smeri Vrhnike, na Spodnji Zaplani zvečer hitro nastane temperaturna inverzija in noči so zelo hladne. Ob takem vetru je Zaplana vremensko gledano ločena od razmer v Ljubljanski kotlini, saj so jutra tudi na sicer pogosto megleni Spodnji Zaplani jasna, ali pa se iz smeri Logatca razširi le plitva radiacijska megla. Vlažnost zraka je običajno nizka, pozimi pa se v primeru padavin meja sneženja spusti nižje kot ob vzhodniku.

Na zgornjem hitrem posnetku si lahko ogledate opisane oblake, ki so bili na Zaplani vidni v nedeljo, 30. junija. Vidne so tudi tri “kosilnice” na vodni pogon.