Po velikonočnem sneženju so bile temperature iz dneva v dan višje, na Zaplani so presegale vrednost 15°C, v nižjih legah pa celo 20°C. Na Zaplana-Ulovki (800m) so temperature precej nižje, po sneženju pa je bilo vendarle toliko več snega, da se je le-ta ohranil dlje časa. 31.marca popoldne, ko je bilo na Vrhniki že okoli 20°C, so vladali na Ulovki spomladansko-zimski kontrasti. Snega je bilo 10 do 20cm. Avtor fotografij je Iztok Miklavčič.

VrhniÅ¡ki “ponos”; če je bila v zadnjih letih kakÅ¡na zima Å¡e kolikor toliko zasnežena, na smučišču ni bilo možno smučati zaradi navzkrižja različnih interesov. V prihodnosti pa morda kar sama narava ne bo omogočala smučarskih užitkov.

Na spletnih straneh Podnebje Zaplane je efekt znižane meje sneženja oz. ZMS opisan že precej časa, vendar po aprilu 2003 ni bilo več tako očitnega primera tega pojava. Leta 2003 je bilo tudi precej manj vremenskih informacij, s čimer bi bilo mogoče ta pojav bolje pojasniti. Tako je bilo treba počakati na novo primerno situacijo, ki pa se je zgodila 27.marca 2008.

Območje nizkega zračnega pritiska nad Sredozemljem je vplivalo tudi na Slovenijo, v višjih plasteh so pihali južni do jugozahodni vetrovi, ki pa so se proti tlom obračali preko jugovzhoda na vzhod. Na 1500m (850hPa) so  še dlje časa pihali južni vetrovi (Rogla), medtem ko so na višini 950m pihali že jugovzhodni (Lisca).

Vetrovi po višini in času.

Tako kot aprila 2003 je tudi tokrat prav pri tleh s snežinkami ohlajeni zrak prihajal iz severa, vsaj tako kažejo podatki iz nekaterih postaj, pa tudi meteorološki model z večjo ločljivostjo ALADIN/SI.

Meja sneženja je bila napovedana na 600-1000m nadmorske višine, toda izkazalo se je, da je tistih 600m aktualnih za kakšne Alpske doline (Bohinj). Toda ob 10:00 dopoldne je na meteorološki postaji Petkovec (545m) že padal dež s snegom. Na Zaplani je bilo istočasno še za 0,7°C hladneje. Okoli 11:00 je tudi v Logatcu (476m) samo še snežilo. V odvisnosti od intenzitete padavin je bil med sneženjem na Petkovcu občasno opažen tudi dež.

Ob 13:00 je v Logatcu še snežilo, kar potrjuje kamera na cestninski postaji Logatec (približno 520m).

Po kamerah je seveda sneženje slabše opazno kot v živo. Na Zaplani je bila ves čas temperatura +1,4°C, ob 13:00 pa je snežilo torej tudi v Logatcu (476m). Bistvo efekta ZMS pa se pokaže, če za isti čas podrobneje pogledamo temperature po drugih krajih po Sloveniji.

Nekaj temperatur (°C) okoli 13:00 ure:

Cerklje ob Krki: oblačno, 11

Ljubljana: rahlo dežuje, 5

Letališče Lesce: dežuje, 3

Boršt-Gorenja vas (~550m): 3

Ilirska Bistrica: 7

Postojna: rahlo dežuje, 2

Kočevje: oblačno, 7

Bohinjska Češnjica (600m): sneži, 1

Katarina nad Ljubljano (700m): rahlo dežuje, 1

Babno Polje (756m): 6

Lisca (943m): pretežno oblačno, 5

Otlica nad Vipavsko dolino (965m): 1

Vojsko nad Idrijo (1068m): sneži, 1

Vogel (1500m): sneži, -1

Na Vojskem nad Idrijo je snežilo pri +1°C, v 600m nižjem Logatcu pa prav tako snežilo pri okoli +2°C. Hkrati je bilo na višjem Babnem Polju v južnem delu Notranjske +6°C! S snežinkami ohlajeni zrak je tako kot aprila 2003 tudi tokrat nekoliko vplival na Postojno, ki je po nizki temperaturi zato precej izstopala. Že malo južneje je bilo v Ilirski Bistrici precej topleje. V Logatcu je snežilo, v 180m nižji Ljubljani pa je deževalo pri +5°C. V Logatcu je snežilo, na zasebni postaji Črni Vrh nad Idrijo (730m) pa je bila temperatura kljub obilnejšim padavinam okoli +3,5°C! Drži pa, da je bilo v vzhodni Sloveniji okoli +10°C ravno zaradi odsotnosti padavin. Treba pa je opozoriti, da tudi na Zaplani v času sneženja ni padlo več kot 5mm padavin, kar je presenetljivo malo.

Kmalu so padavine oslabele, sneg je prešel v dež, ki pa je tudi kmalu ponehal. Glede na temperature na Otlici in Vojskem nad Idrijo (+1°C) je logično, da je bilo na nižjem Črnem Vrhu nad Idrijo +3,5°C, toda od kod potem sneg v Logatcu? To je pa bistvo ZMS. Ob tej situaciji se je pokazalo, kako je višina meje sneženja spremenljiva od lokacije do lokacije, ponekod sneži, ponekod pa kljub višji nadmorski višini in obilnejšim padavinam samo dežuje. Pomembno vlogo pri tem ima okoliški relief oz. zaprtost območja z višjimi hribovji in planotami. Tokrat sneženje ni imelo posledic, v preteklosti pa je aprila ali maja meseca ravno na tak način nepričakovano snežilo.

Viri:

– ARSO

– http://www.wetterzentrale.de

– www.promet.si

Na tem mestu se bodo zbirale aktualne informacije o sneženju v okolici Zaplane. Vir podatkov so nekateri člani SLOMETEO foruma in opazovalci na zasebnih meteoroloških postajah v okolici Zaplane.

4.marec, 7:50: Petkovec (2km zahodno od Zaplane, 543m višine): pada babje pšeno, po tleh pobeljeno.

8:12: Petkovec sneži.

10:15: Na Zaplani in Petkovcu sneži, toda pod 500m tudi dežuje (Logatec).

11:55: Petkovec približno 5cm snega. Padavine so bile do tega zapisa presenetljivo skromne glede na pričakovanja.

15:20: Petkovec 9cm, Logatec 3cm snega.

20:00: Sneži že od približno 16:00 ure naprej, ponekod po Zaplani do 25cm snega. Logatec 5cm snega.

23:00: Petkovec 25cm snega.

5.marec, 7:05: Petkovec sneži, 34cm snega.

Našle so se tudi že fotografije zadnjega sneženja, fotografije Matjaža Pucherja so bile posnete na Spodnji Zaplani pri meteorološki postaji.

V dopoldanskih urah je bilo kljub sesedanju Å¡e vedno okoli 30cm snega.

Koliko padavin je padlo ob zadnjem sneženju kaže bližnja postaja Petkovec, kjer se je padli sneg stalilo in izmerilo. Uradno se padavine izmeri ob 7:00 zjutraj, podatek pa velja za prejšnji dan. Padavine zapisane pod 5.marec denimo veljajo od 4.marca 7:00 ure, do 5.marca ob 7:00 uri.

4.marec 6mm

5.marec 31mm

6.marec 2,2mm

7.marec 0,8mm

8.marec 1mm

8.marec od 7:00-11:00 1mm

Po nekaterih meritvah je bilo v sredo 5.marca tik po sneženju okoli Ulovke (800m)  blizu pol metra snega. To je povsem mogoče, saj je bilo v četrtek 6.marca zvečer na vrhu Ulovke kljub močnemu sesedanju še vedno dobrih 30cm snega. Za primerjavo; v nižjih legah je bilo po prvotnih 34cm snega v četrtek 6.marca zjutraj izmerjeno le še 21cm snega.

Kronologija velikonočnega sneženja na meteorološki postaji Spodnja Zaplana:

22.marec, 9:40: sneži, 4cm snega.

10:30:  rahlo sneži, zaradi tanjše oblačnosti in šibkejših padavin temperatura narasla na trenutnih +0,8°C.

11:08: rahlo sneži, zaradi megle temperatura počasi spet pada.

11:25: ponovno sneži, megla.

13:00: sneži, 7cm snega, megla, rahel vzhodni veter.

15:00: sneži, 10cm snega.

17:10: občasno sneži, 13cm snega.

19:00: občasno sneži, 16cm snega.

22:00: rahlo sneži, 19cm snega.

23.3.2008, 7:15: megla, 21cm snega.

12:00: oblačno, rahel vzhodnik, 17cm snega. Sneg se je nekoliko obletel z vej, na tleh pa sesedel.

15:00:  zmerno sneži.

19:00: občasno močno sneži, 24cm snega.

21:00: sneži, 31cm snega. Piha vzhodni veter.

23:00: sneži, 38cm snega, veter se je polegel.

24.3.2008, 7:00: sneži, 36cm snega. Posedanje snega, ponoči temperatura nad ničlo. V enem od mrazišč 45cm snega.

11:45: Ulovka (800m) okoli 52cm snega, tudi 50-60cm.

Po obilnem sneženju v nedeljo zvečer sem naslednje jutro pri meteorološki postaji nameril 38cm snega, popoldne pa še cm več:

Toda na odprtem travniku sem nameril nekoliko manj snega, zjutraj ob 7:00 36cm, ta podatek jemljem kot tistega bolj pravilnega. V ponedeljek dopoldne je celotno pot do Zgornje Zaplane bolj ali manj snežilo. Na 700m nadmorske višine je bilo izmerjeno 40cm snega. Tej ograji se sneg prav neverjetno poda:

Na 100m višji Ulovki nekako nisem pričakoval dosti več snega, poleg tega ni bilo tako veliko padavin, kot jih je bilo na podobno visokih območjih na jugovzhodu (Menišija, Rakitna). Toda vendarle me je presenetila višina snega okoli 52cm, kolikor sem največkrat izmeril. Sicer je meter ponekod kazal tudi 60cm snega in več. Temperatura ob slabem vremenu je za 2 do 3°C nižja kot v nižjih predelih Zaplane, spodaj je snežilo pri pozitivni temperaturi, zgoraj pa je bilo pač ves čas pod ničlo. Poleg tega je bilo na Ulovki verjetno nekaj malega snega še od prejšnjega sneženja. Ob gosti megli je bila temperatura -2°C.

Vzhodni veter je lepo zasnežil debla dreves:

Zgornja hišica pri vlečnici pa je dobila zanimivo pričesko:

Čeprav gre za dokaj obilno sneženje, nas sneg ne bi smel presenetiti. Pogosto pozabljamo, kako snežene pomladi so bile včasih na Zaplani. Po opisanem sneženju še toliko manj dvomim v to, da je pomlad na Zaplani pogosto bolj snežena od zime. Tudi aprila meseca se je že zgodilo, da je bilo na Spodnji Zaplani več snega kot tokrat na Ulovki. Če samo pomislimo, koliko ga je bilo takrat šele na Ulovki.

Kot se je kasneje izkazalo so bile vremenske napovedi glede snega nekoliko preveč optimistične, v soboto zvečer je pričelo snežiti pozneje od pričakovanj, poleg tega naj bi padavine ponoči še oslabele. Toda niso ponehale. Ob 7:00 zjutraj sva z kolegom Iztokom Mikavčičem na Petkovcu izmerila 5cm snega.

Odpravila sva se proti Zaplani, ob 12:00 je bilo na 560m višine 10cm snega. Na leseni mizi je bilo 10cm snega, na travi malo več, toda ko sva merila sneg z lavinsko sondo, sva izmerila enako tudi na travi. Sonda ima namreč na koncu špico (merilna skala se začne malo višje), ki se lepo pogrezne v zemljo in s tem se pri meritvah ne upošteva višine trave, ne upošteva se ugrezanja v zemljo, itd.

Po 12:00 je še kar snežilo, vremenski radar pa sploh ni kazal padavin, kar potrjuje slabo zaznavanje padavin na zahodu države s strani vremenskega radarja na Lisci, seveda izključno pozimi.

Odpravila sva se na Zgornjo Zaplano, kjer sva predvidevala nekaj več snega.

Na Ulovki (800m) je bila ob 13:00 temperatura -2,1°C, snežilo je, snega je bilo 15cm.

Na nižji vremenski postaji Zaplana in Petkovec je bila istočasno temperatura med +0,5 in +1°C. Na malo nižji a bolj izpostavljeni Planini nad Vrhniko je termometer pri koči kazal -2,0°C.

Sneg je bil težek in posamezne veje so se krepko nagibale.

Za nedeljo 20.januarja se je že nekaj dni prej nakazovala možnost za nenavadno visoke temperature. V višinah je dotekal precej topel zrak s temperaturo vsaj +8°C na 1500m nadmorske višine. Take otoplitve v gorah v povezavi z temperaturno inverzijo po nižinah niso nobena redkost. Prevladovali so vetrovi zahodnih smeri.

V poznih dopoldanskih urah je bilo na Zaplani kljub soncu še precej vlažno in hladno vreme, kar je nakazovalo na temperaturno inverzijo. Po sondaži, ki je bila nad Ljubljano izpuščena zgodaj zjutraj je inverzija segala do 1100m višine, megla pa je bila plitva in je v Ljubljanski kotlini segala nekaj 100m nad dnom kotline. Megla ne nakazuje vedno temperaturne inverzije, medtem ko je pojav radiacijske megle vedno povezan s temperaturno inverzijo. Zaradi inverzije se je na Zaplani ogrevalo precej manj kot na višjem Črnem Vrhu nad Idrijo. Močneje pa se je začelo ogrevati po 12:00 uri, kasneje pa je bil izmerjen dnevni temperaturni maksimum 12,6°C. Verjetno bi se še bolj ogrelo, če se ne bi zaradi stabilne inverzije pričelo ogrevati tako pozno, ko je verjetno tudi samo merilno mesto prišlo bolj v senco. Tokrat je bilo za 0,2°C hladneje od lanskega rekorda 12.januarja. Lani je bil sicer precej večji potencial za visoke temperature, saj se je ogrelo na 12,8°C, toda za razliko od zadnjega primera je pihal vzhodnik iz smeri hladnega Ljubljanskega barja, od koder je dotekal hladnejši zrak. 10,7°C je bilo na Zaplani izmerjeno še v januarju 2005, najtopleje pa je bilo verjetno ob koncu januarja 2002, ko še ni bilo meteoroloških meritev.

Tokrat so bile izjemne temperaturne razlike med zamegljeno Ljubljansko kotlino in višjim obrobjem. Če se je na Zaplani ogrelo na 12,6°C, se je v Ljubljani na samo +3,3°C! Zelo toplo je bilo v višjih legah, denimo na Voglu 8°C, Vojskem nad Idrijo 11°C in Lisci 12°C (točne temperature še niso znane). Na smučišču Javornik pri Črnem Vrhu nad Idrijo je bilo izmerjeno 12°C, čeprav se ne ve ali se podatek res nanaša na višino 1200m in s kakšnim termometrom je bilo to izmerjeno. Tako kot januarja 2002 je Primorsko in večino nižin osrednje Slovenije prekrivala megla ali nizka oblačnost, tako da je bilo najtopleje ravno v vseh dvignjenih vmesnih območjih. Če bi prevladovali v nižjih plasteh vsaj severni vetrovi, bi se na Zaplani preko dneva veter iz zahodne smeri obrnil v vzhodno smer in v trenutku bi se ohladilo za več stopinj, pač v skladu z nižjo temperaturo na zamegljenem Ljubljanskem barju.

Če so bile take temperature včasih nepredstavljive in zelo redke, očitno postajajo vsakoletna praksa. Kaj bo preganjal letošnji pust? Če v februarju in marcu ne bo konkretnejšega sneženja se na Zaplani obeta tudi najtanjša snežna odeja v eni zimski sezoni vsaj v zadnjih petdesetih letih.

V prvih štirih dneh avgusta je na Zaplani padlo dobrih 100mm dežja. Tla so bila dobro namočena, relativna vlaga visoka, ob prvi jasni noči se je na Zaplani pričakovalo jutranjo meglo. Vendar je trajanje megle 5.avgusta dopoldne preseglo vsa pričakovanja. Megla se je namreč na nadmorski višini okoli 600m razblinila šele malo pred poldnevom, točneje okoli 11:25 dopoldne! V malo višjih krajih je bilo sonce že zgodaj zjutraj. Še enkrat se je pokazalo da ne drži, da je megla pogosta na Vrhniki, a da je istočasno na višji Zaplani sončno in toplo vreme. Megla se je iz smeri severovzhoda pomikala približno s hitrostjo 4m/s, pač skladno s hitrostjo vetra.

Že nekoliko redkejša megla ob 11:10 dopoldne.

Temperature v aprilu so se dan za dnem bližale 20°C, ponoči pa zunaj mrazišč ni več zmrzovalo (zadnjič 13.aprila). 17.aprila 2006 je bilo na Zaplani že prav pomladno vzdušje, na tleh je bilo veliko trobentic, snega pa že zdavnaj ni bilo več. A prav neverjeten se zdi podatek, da je bilo v bližnji kraški vrtači na samo 544m višine isti dan še vedno več kot 50cm snega. Sneg se v kotanji dolgo časa obdrži zaradi pogoste temperaturne inverzije . Sama inverzija v tej vrtači sicer ni posebno izrazita, jutranje temperature niso tako nizke kot denimo v sosednjem mrazišču Dolinca, a se tu zaradi zaprtosti in večje globine hladen zrak drži še v pozne dopoldanske ure, sneg tako ostane dolgo časa pomrznjen, topel jugozahodni veter ob odjugah pa kotanje pogosto niti ne doseže. Eden od vzrokov za debelo snežno odejo v kotanji so tudi vetrovi, ki ob sneženju v kotanjo nanosijo nekoliko več snega kot drugod. V nedeljo 23.aprila je bilo v kotanji kljub zelo toplemu vremenu še vedno 12cm snega, snežna odeja pa je bila na tleh že nad 150 dni. Letos je sneg kotanjo prekrival neprekinjeno skoraj pol leta, ni pa letošnja pomlad nič posebnega glede tega. Spomladi 2004 je bilo ob istem času v mrazišču več snega kot tokrat. Tisto leto se je sneg zadrževal po dnu kotanje še za prvomajske praznike, skupno število dni s snegom je bilo pa mogoče za nekaj dni manjše kot letos. To je dokaz, da za trajanje snega ni pomembna le nadmorska višina, v tem primeru bi bilo največ snega na precej višji Ulovki, ki pa po trajanju snega posameznih kraških kotanj na Spodnji Zaplani še zdaleč ne dosega.

Sneg v mrazišču ob koncu aprila 2006.