Drugi mesec meteorološke zime je bil v osrednji Sloveniji do 6 °C toplejši od dolgoletnega januarskega povprečja v obdobju 1961-1990. Toplo in mokro obdobje se je iz decembra lanskega leta zavleklo v skorajda ves letošnji januar. Po dolgem obdobju brez negativne temperature zraka se je na Zaplani prav ob koncu meseca zvrstilo nekaj ledenih dni. Pogosto je deževalo, prav ob koncu meseca tudi snežilo in celo žledilo, ko z neba niso padale le še žabe.

Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Zaplana je znašala 3,5 °C, povprečna najnižja 1,7 °C in povprečna najvišja 5,5 °C. S povprečno temperaturo -3,5 °C je bil najhladnejši januar 2010, najtoplejši pa s temperaturo 3,6 °C januar 2007. Najnižja temperatura v minulem januarju je bila -6,1 °C (29. januarja), najvišja pa 11,8 °C (12. januarja). Zabeleženih je bilo 8 hladnih dni z minimalno temperaturo nižjo ali enako 0 °C in 6 zaporednih ledenih dni s celodnevno temperaturo pod lediščem. Januar je bil na Zaplani najbolj moker v obdobju meritev, padlo je 250,1 mm padavin oziroma 230 % dolgoletnega januarskega povprečje na bližnji vremenski postaji v Rovtah. Prvi dan z negativno temperaturo zraka in hkrati s snežno odejo je bil 24. januar, ko je na Zaplani padlo 30 cm snega. To je bil uvod v novo sneženje 30. januarja in dan kasneje tudi v žled, ki pa bo predvsem predmet februarske razprave.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v januarju 2014.  Podatki o vetru za obdobje po 24. januarju zaradi snega ne odražajo dejanskega stanja.

Leto 2013 sta zaznamovala predvsem dva vremenska dogodka. Debela snežna odeja je v februarju pokrivala domala vso državo, v avgustu, pri čemer je zanimivo, da je najhujša vročina že tretje leto zapored dosegla svoj višek ravno v omenjenem mesecu, pa je temperatura zraka ponekod presegla 40 °C. Zaradi večje nadmorske višine Zaplane je tu padlo precej več snega, nasprotno pa je avgustovski vročinski val minil v le malo blažji obliki kot po nižinah. Po več letih smo ponovno beležili temperaturno povprečno pomlad, kar za razliko od minulih nekaj let pomeni, da se je snežna odeja na Zaplani kot nekoč zavlekla še v april in da se je še ves mesec maj povprečna dnevna temperatura prej spuščala, kot naraščala. Leto je bilo povprečno namočeno in največji presežek padavin je bil v prvih treh mesecih. Za nameček je takrat večina padavin padla v obliki snega in tako ni nič čudnega, da se je z aprilom zaključila druga najbolj snežena zimska sezona v zadnjih nekaj desetletjih.

Število značilnih meteoroloških dni v letu 2013 v primerjavi s preteklimi leti.

V osrednji Sloveniji je bilo leto 2013 za slabi 2 °C toplejše od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Povprečna letna temperatura na Zaplani je bila 9,1 °C, povprečna najnižja 5,3 °C in povprečna najvišja 13,5 °C. Absolutna najnižja temperatura je bila -9,9 °C (11. februar), najvišja 38,5 °C (8. avgust). Kljub izrednim vročinskim valovom je  bilo na letni ravni manj dni s temperaturo nad 30 °C kot prejšnja leta, pod -10 °C pa temperatura na vremenski postaji ni padla niti enkrat. V meteorološki hišici na dva metra višine je temperatura spomladi zadnjič padla pod ledišče 4. aprila, jeseni pa prvič rekordno pozno, šele 26. novembra. S temperaturo pri tleh se je enako zgodilo 14. aprila oziroma 4. oktobra. Leto ni bilo ugodno za mraz v mraziščih, spomladi je po dolgotrajni snežni odeji vse do prvih dni maja izstopalo mrazišče Globoka dolina, v mrazišču Dolinca pa je vredno izpostaviti predvsem tri poletne dneve, v katerih se je najnižja dnevna temperatura spustila do 0 °C ali nižje. Mesec november je bil v hribih hladnejši kot po dolinah, medtem ko je bilo v decembru zaradi temperaturne inverzije ravno obratno. Bolj kot podatki o padavinah, teh je bilo na letni ravni 1724 mm oziroma dobrih 90 % povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte, so zanimivi podatki o snežnih padavinah. V zimski sezoni 2012/2013, velika večina snega je padla v prvi tretjini leta 2013, je namreč na uradni meteorološki postaji v Logatcu padlo vse skupaj 441 cm snega. Tam je bila po letu 1961 večja kumulativa novozapadlega snega (512 cm) le še v zimski sezoni 1969/1970.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v letu 2013.

Časovni trak – leto 2013 na vremenski postaji Zaplana.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Prvi mesec meteorološke zime je bil v nižinski osrednji Sloveniji za več kot 2 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Ob močni in dolgotrajni temperaturni inverziji v sredini meseca se je temperatura zraka spreminjala na kratke razdalje, kar je imelo odločilen vpliv tudi na povprečno mesečno temperaturo, saj so bile vremenske postaje v nižjih hribih toplejše od tistih v dolinah. Nekaj zime v obliki ivja, nizkih jutranjih in dnevnih temperatur so večinoma izkusile samo doline.

Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Spodnja Zaplana je znašala 1,4 °C, povprečna najnižja -1,1 °C in povprečna najvišja 3,9 °C. Pozitivna decembrska temperatura ni nikakršna posebnost in po letu 2005 december nikoli ni bil posebno mrzel mesec. S povprečno temperaturo -1,7 °C je bil najhladnejši december 2010, najtoplejši pa s temperaturo 3,2 °C december 2006. Najnižja temperatura v minulem decembru je bila -9,5 °C (18. decembra), najvišja pa 9,5 °C (25. decembra). Zabeleženih je bilo 17 hladnih dni z minimalno temperaturo nižjo ali enako 0 °C in 6 zaporednih ledenih dni s celodnevno temperaturo pod lediščem. Obdobje med 12. in 19. decembrom je na Spodnji Zaplani minilo precej drugače kot v nekoliko višjih legah. Na Spodnji Zaplani več dni zapored temperatura ni presegla ledišča, v višjih legah pa je ravno nasprotno temperatura celo ponoči le redko padla pod 0 °C. V praznični zadnji tretjini meseca se nato tudi na Spodnji Zaplani ni več ohladilo pod 0 °C. Padlo je 104,9 mm padavin, vendar so bile padavine razporejene zelo neenakomerno, saj sta do 21. dne padla le 2 mm padavin. Mesečna količina padavin je sicer na koncu dosegla 63 % dolgoletnega decembrskega povprečje na bližnji vremenski postaji v Rovtah. Z izjemo nekaj snežnih krp prvega dne v mesecu je december v celoti minil brez snežnih padavin in snežne odeje.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v decembru 2013.

Meteorološka jesen 2013 je bila na območju osrednje Slovenije za 2 °C toplejša od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Na vremenski postaji Zaplana je bila prva negativna temperatura zraka zabeležena rekordno pozno. September in november sta bila izdatno namočena, precej suh pa je bil oktober, osrednji mesec meteorološke jeseni. Po dveh izjemnih oktobrskih sneženjih v letih 2011 in 2012 so bile letos jeseni precej bolj skromne snežne padavine.

Povprečna temperatura na Zaplani je znašala 10,0 °C, povprečna maksimalna  13,6 °C in povprečna minimalna temperatura 7,0 °C, s čimer se letošnja jesen na tej vremenski postaji po visoki temperaturi uvršča na tretje po letu 2006. Najvišja povprečna temperatura je bila zabeležena v jeseni 2006 (11,1 °C), najnižja pa v jeseni 2007 (7,7 °C). Najnižja letošnja jesenska temperatura je bila zabeležena 28. novembra (-5,7 °C), najvišja pa 3. septembra (25,5 °C). 28. oktober je bil rekordno topel dan za zadnjo dekado oktobra, saj se je temperatura ponoči in podnevi gibala med 15 in 19 °C. Pod ledišče se je temperatura spustila v petih dneh, medtem ko ledenih dni s celodnevno temperaturo pod 0 °C še ni bilo. Pri tleh pade temperatura pod ledišče navadno precej bolj zgodaj kot na 2 m višine v meteorološki hišici. Letos se je to zgodilo že 4. oktobra, po drugi strani pa je bila prva negativna temperatura v meteorološki hišici zabeležena šele 26. novembra, kar je najkasneje doslej. Deloma je to posledica spleta okoliščin oziroma merilne napake termometrov, saj je bilo po klasičnem minimalnem termometru že 17. oktobra -0,2 °C, po digitalnem termometru, na katerem temelji pričujoča statistika, pa 0,1 °C. Vse skupaj je padlo 547,1 mm oziroma 80  % običajnih jesenskih padavin na bližnji padavinski postaji Rovte. Padavine v septembru in novembru so bile povprečne ali so ga za spoznanje presegle, kljub temu pa je bil november na Zaplani najbolj namočen od pričetka meritev v letu 2006. Jesen po padavinah ni posebej izstopala, v preteklosti je bilo jeseni tako manj, kot tudi dosti več padavin kot letos. Najbolj mokra jesen je bila v letu 2010 (826 mm) in najbolj suha leta 2006 (208 mm). Letos je snežilo dvakrat v novembru, vendar v obeh primerih skromno. Tanka snežna odeja se je v december zavlekla le v bolj senčnih legah in v mraziščih.

Spodnja tabela prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), jesensko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v jeseni 2013 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri po poletnem času).

Temperaturni podatki za meteorološko jesen 2013.

Tekom meteorološke jeseni je bila relativno glede na preostala merilna mesta hladna zlasti Ulovka, kar kaže na dolgotrajno vremensko situacijo z večjim številom oblačnih in vetrovnih noči brez temperaturne inverzije. Prodorom hladnega zraka jasne noči brez vetra v glavnem niso sledile in tako je bila na Ulovki izmerjena nižja minimalna temperatura od tiste na običajno hladnejši Spodnji Zaplani. Na Ulovki se kar trikrat temperatura tudi prek dneva ni povzpela nad 0 °C, ledena dneva pa sta bila zabeležena le še v skrajno senčnem mrazišču Globoka dolina. Pod -10 °C se je temperatura spustila le v  mrazišču Dolinca, kjer je dnevno spreminjanje temperature zelo izrazito. V tem mrazišču je bilo tako daleč največ dni s temperaturo pod 0 °C, hkrati pa tudi največ dni s temperaturo vsaj 25 °C. Mrazišče je bilo na področju maksimalnih temperatur tako kot običajno najtoplejše od vseh merilnih mest, kljub temu pa je bilo zaradi precej nižjih nočnih temperatur tekom minule meteorološke jeseni v povprečju najhladnejše.

Temperaturna inverzija (Zaplana ponoči hladnejša od Ulovke) je bila redka zlasti v novembru.

Letošnji november je bil v osrednji Sloveniji za 2 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Pogosto in obilno je deževalo, snega pa je bilo le za vzorec. Ob koncu meseca se je ob severnem vetru zvrstilo nekaj sončnih, a hladnih dni, ko je bila temperatura zaradi prevetrenosti nižja predvsem v hribih. Ob odsotnosti snežne odeje so ponekod tla že konkretno zamrznila v globino.

Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Zaplana je znašala 5,3 °C, povprečna najnižja 3,2 °C in povprečna najvišja 7,7 °C. S povprečno temperaturo 1,7 °C je bil daleč najhladnejši november 2011, najtoplejši pa s temperaturo 7,1 °C november 2006. Najnižja temperatura je bila -5,7 °C (28. novembra), najvišja pa 15,8 °C (7. novembra). Zabeleženih je bilo pet hladnih dni z minimalno temperaturo nižjo ali enako od 0 °C. 26. dne v mesecu je bila na vremenski postaji Zaplana na 2 m višine v meteorološki hišici z digitalnim termometrom zabeležena sploh prva negativna temperatura v letošnji jeseni in daleč najkasneje od pričetka meritev jeseni 2002. November je bil na Zaplani najbolj moker po letu 2006, saj je padlo 274,9 mm padavin. Padla količina padavin sicer le malo presega dolgoletno novembrsko povprečje na bližnji vremenski postaji v Rovtah. Snežilo je 22. in 30. novembra, v obeh primerih pa je nastala le skromna snežna odeja. 11. novembra je močnejši severni veter v širši okolici Zaplane povzročil nekaj škode predvsem na drevju.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v novembru 2013.

V letih 2011 in 2012 smo beležili tri oktobrska sneženja in kar nekaj dni z negativno temperaturo zraka, letošnji oktober pa je postregel s precej drugačnim vremenom. Mesec je bil topel in z malo dežja, hkrati pa tudi z malo Sonca. Povprečna oktobrska temperatura je bila v osrednji Sloveniji za 2 °C nad povprečjem obdobja 1961-1990. Najtoplejši dnevi so se zvrstili ob koncu meseca.

Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Zaplana je znašala 11,0 °C, povprečna najnižja 7,9 °C in povprečna najvišja 14,5 °C. S povprečno temperaturo 7,5 °C je bil najhladnejši oktober 2010, najtoplejši pa s temperaturo 11,3 °C oktober 2006. Najnižja temperatura je bila 0,1 °C (17. oktobra), najvišja pa 18,7 °C (28. oktobra). Absolutna najvišja oktobrska temperatura ni bila izmerjena, v povprečju pa je bil rekordno topel zlasti 28. oktober s povprečno dnevno temperaturo 16,5 °C. Po letu 2006 je bil le še eden toplejši oktobrski dan, ki pa je bil zabeležen v začetku meseca. Visoka dnevna povprečja so bila posledica tople zračne mase ter vetrovnih in oblačnih noči. Statistično gledano na vremenski postaji Zaplana v oktobru ni bilo dneva z negativno temperaturo, kar se v obdobju po letu 2006 še ni zgodilo. Ob tem pa se je prvi mraz pri tleh pojavil relativno zgodaj in sicer je bilo -1,0 °C izmerjeno 4. oktobra. Glede na dolgoletno povprečje na meteorološki postaji v Rovtah je bil oktober na Zaplani precej suh, saj je padlo samo 52,5 mm dežja. Vlažen jugozahodnik je povzročal rahel dež predvsem na Dinarski gorski pregradi, oblačnost, ki je pogosto segala tudi nad Zaplano pa se je trgala nad osrednjo Slovenijo.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v oktobru 2013.

Povprečna septembrska temperatura zraka v osrednji Sloveniji je bila le malo nad povprečjem obdobja 1961-1990, kljub veliki namočenosti pa so bile za ta prvi mesec meteorološke jeseni vsaj na Zaplani običajne tudi padavine. Temperaturnih posebnosti ni bilo, prva hladna jutra so se sicer pojavila že v sredini meseca.

Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Zaplana je znašala 13,6 °C, povprečna najnižja 9,8 °C in povprečna najvišja 18,5 °C. S povprečno temperaturo 12,0 °C je bil najhladnejši september 2007, najtoplejši pa s temperaturo 16,5 °C september 2011. Najnižja temperatura je bila 4,1 °C (14. septembra), najvišja pa 25,5 °C (3. septembra). Vrednosti nista ekstremni, saj se je v zadnjih nekaj letih temperatura v septembru spustila tudi že pod 0 °C in dvignila nad 30 °C. 24. septembra je prvič v letošnji jeseni na temperaturo na Spodnji Zaplani izrazito vplivala bližina meglenega jezera hladnega zraka nad Ljubljanskim barjem. Od tod je pihal veter in nekaj ur v dopoldanskem času je bila Zaplana izrazito hladnejša od okolice. Glede na dolgoletno povprečje na meteorološki postaji v Rovtah je na Zaplani v septembru padlo povprečnih 219,7 mm dežja. V štirih zaporednih dneh je padlo vsaj 20 mm dežja, z 41 mm pa je bil najbolj moker predzadnji dan meseca. 13. septembra je Spodnjo Zaplano prešla nevihta s sodro, 17. septembra pa je ob prehodu izrazite hladne fronte zapihal močan severni veter.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v septembru 2013.

Letošnje poletje je bilo drugo najbolj vroče po letu 2006, tako po povprečni temperaturi kot po številu dni s temperaturo nad 25 in 30 °C. Toda vročinski valovi so bili izrazitejši in padlo je manj dežja kot v povprečno najbolj vročih poletjih 2012 in 2003. Več je bilo dni s temperaturo nad 35 °C, z naskokom je bil presežen vročinski rekord, zabeležena pa je bila tudi rekordno topla noč. Temperatura treh poletnih mesecev, junija, julija in avgusta, je bila na območju osrednje Slovenije za 3 °C nad povprečjem obdobja 1961-1990.

Povprečna poletna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala 18,8 °C. Bila je za 0,6 °C nižja kot v poletju 2012 in za 1,2 °C višja kot v najhladnejšem poletju 2006. Najnižja temperatura je bila 7,1 °C (3. junija), najvišja pa 38,5 °C (8. avgusta). Po živosrebrnem termometru je bilo izmerjeno celo rekordnih 38,7 °C. Temperatura je v kar petih dneh presegla 35 °C, v najbolj vročem dnevu pa je samodejna vremenska postaja izmerila rekordno nizko, 12 % relativno vlažnost zraka. Letošnje poletje je po številu toplih (49) in vročih dni (19) zaostalo za poletjem 2012. Preseglo pa ga je po sušnosti, saj je padlo 183,8 mm dežja, kar je le 42 % poletnega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Vremenska postaja na Spodnji Zaplani je bila pogosto na robu nevihtnega dogajanja, ki je bilo tako izrazitejše predvsem na Vrhniki, Petkovcu in Zgornji Zaplani. Nevihto 29. julija je spremljal močan zahodni veter, ki je na podlagi podatkov z okoliških vremenskih postaj presegel hitrost 70 km/h.

Spodnja tabela prikazuje število vročih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 30 °C), toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), toplih noči (najnižja nočna temperatura je višja ali enaka 20 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), poletno povprečje najnižje oziroma najvišje dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v poletju 2013 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Merilni mesti na Šentjoštu in Ulovki sta izrazito višinski, v tabelo pa so vključeni tudi podatki iz mrazišč Dolinca in Globoka dolina. Prvo mrazišče je plitvo in travnato, drugo globoko in gozdnato.

Temperaturni podatki za meteorološko poletje 2013.

Najvišja poletna minimalna temperatura (7,1 °C) je bila tokrat izmerjena na Spodnji Zaplani in ne na enem od dveh višinskih merilnih mest. Gre za splet vremenskih razmer, saj je v najhladnejši zračni masi 1. junija temperatura zaradi premešanega ozračja padala z nadmorsko višino in tako je bilo najhladneje na Ulovki. Podobno hladnih noči s temperaturno inverzijo, ob kateri bi bila nižja temperatura na Spodnji Zaplani, pa tekom poletja ni bilo več. Kljub precej višjim dnevnim temperaturam je bilo poletje na Spodnji Zaplani le za 0,6 °C toplejše kot na vrhu 235 m višje Ulovke, kar je posledica precej toplejših noči v višjih legah. Na Ulovki se v kar osmih nočeh temperatura ni spustila pod 20 °C (8. avgusta pod 23,1 °C), na Šentjoštu pa celo v dvanajstih. Na Spodnji Zaplani so tople noči velika redkost, 29. julija je bila z 21,7 °C zabeležena najtoplejša noč doslej in šele druga topla noč od pričetka meritev leta 2002. Poletje je bilo najhladnejše v mrazišču Dolinca in ne v Globoki dolini. Nizke dnevne temperature v Globoki dolini namreč niso odtehtale izredno nizkih nočnih temperatur v Dolinci. V tem mrazišču se je nočna temperatura tekom celotnega poletja v povprečju spuščala do 5,8 °C, od tega se je dvakrat spustila do 0,0 °C, enkrat pa do -1,1 °C.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

– zasebna vremenska postaja Å entjoÅ¡t nad Horjulom

Povprečna avgustovska temperatura zraka v osrednji Sloveniji je bila za več kot 3 °C nad povprečjem obdobja 1961-1990. Avgust je sprva postregel z izrednim vročinskim valom in sušo, kasneje pa se je ob pogostejših padavinah ohladilo in statistično gledano mesec kot celota ni bil najtoplejši avgust doslej.

Zanimivo je bil to že tretji zaporedni izredno topel avgust. Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Zaplana je znašala 19,4 °C, povprečna najnižja 13,0 °C in povprečna najvišja 26,4 °C. S povprečno temperaturo 15,1 °C je bil najhladnejši avgust 2006, s temperaturo 20,3 °C pa najtoplejši avgust 2012. Najnižja temperatura je bila 8,1 °C (30. avgusta), najvišja pa 38,5 °C (8. avgusta). Temperatura je presegla 25 °C v 15 dneh in 30 °C v 9 dneh. Rekorden pa je bil vročinski val med 2. in 8. avgustom, med katerim je bilo na vremenski postaji z naskokom preseženo nekaj vročinskih rekordov, prav tako je bila zmerjena najnižja relativna vlažnost zraka doslej. Padlo je 94,2 mm dežja, kar je sicer 70 % povprečnih avgustovskih padavin na meteorološki postaji v Rovtah, vendar so bile padavine neenakomerno porazdeljene. Suša se je stopnjevala do nepričakovano obilnega dežja 14. avgusta, še bolj pogoste padavine v obliki ploh in neviht pa so se pojavljale ob koncu meseca pod vplivom prizemnega ciklona nad Sredozemljem in kasnejšim višinskim jedrom hladnega zraka. Na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani so izrazito prevladovali vetrovi vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v avgustu 2013.

V osrednji Sloveniji je bila povprečna julijska temperatura zraka za več kot 3 °C nad povprečjem obdobja 1961-1990. Po namočeni prvi polovici leta je bil julij že drugi zaporedni suh mesec, ob koncu meseca pa se je pričel udejanjati tudi tretji, najmočnejši vročinski val letošnjega poletja.

Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Zaplana je znašala 20,4 °C, povprečna najnižja 13,9 °C in povprečna najvišja 27,5 °C. S povprečno temperaturo 18,0 °C je bil najhladnejši julij 2011, s temperaturo 20,6 °C pa najtoplejši julij 2006. Najnižja temperatura je bila 10,8 °C (17. julija), najvišja pa 34,8 °C (28. julija). V celem mesecu se temperatura ni spustila pod 10 °C, kar se je od pričetka meritev zgodilo le še v juliju 2006. Zabeležena je bila tudi najtoplejša noč od pričetka meritev, saj se v noči na 29. julij ni ohladilo pod 21,7 °C. Nočem s temperaturo nad 20 °C pravimo tople oziroma tropske, v celinski Sloveniji so pogoste v urbanih središčih in v nižjih hribovitih krajih, na vremenski postaji Zaplana pa je bila topla noč zabeležena šele drugič. Temperatura je presegla 25 °C v 25 dneh in 30 °C v šestih dneh, do 34 °C ali višje pa se je ogrelo kar trikrat. Padlo je 40,9 mm dežja, kar je samo četrtina povprečnih julijskih padavin na meteorološki postaji v Rovtah. Padavine so se pojavljale v obliki kratkotrajnih močnih nalivov in niso bistveno omilile suše. Na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani so izrazito prevladovali vetrovi vzhodnih smeri, 29. julija pa se je pred nevihto pojavil močan zahodni veter, ki je na podlagi podatkov z okoliških vremenskih postaj presegel hitrost 70 km/h in poškodoval predvsem nekatere smreke.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juliju 2013.