Prvi mesec meteorološke jeseni je na območju osrednje Slovenije za nekaj desetink st. Celzija presegel temperaturno povprečje obdobja 1981-2010. Prehod v jesen je bil letos razmeroma hiter, tako zaradi nizkih jutranjih temperatur okoli 8. septembra, kot zaradi oblačnega, vetrovnega in za ta čas prehladnega konca meseca.

Povprečna mesečna temperatura zraka je bila na vremenski postaji Zaplana 13,8 °C. Po letu 2006 je bilo v septembru lahko veliko hladneje, kot tudi topleje – najtoplejÅ¡i september je bil s 16,5 °C leta 2011, najhladnejÅ¡i pa z 12,0 °C september 2007. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena že v prvi tretjini meseca, 8. septembra (3,8 °C), najviÅ¡ja pa 1. septembra (29,1 °C). Nad 25 °C se je ogrelo v treh dneh. V zadnjih dneh meseca je povprečna dnevna temperatura za dolgoletnim povprečjem zaostajala za 3 °C. Ker si ljudje bolj zapomnimo negativne odklone od pozitivnih se bomo hladnega konca meseca zapomnili bolj kot toplejÅ¡e sredine meseca, pa čeprav je bilo takrat dnevno povprečje preseženo tudi za 7 °C. 148,8 mm padlih padavin predstavlja 70 % povprečnih septembrskih padavin. 4. septembra ponoči je bil na vremenski postaji Zaplana zabeležen najmočnejÅ¡i naliv doslej, v manj kot minuti je padlo 5 mm dežja. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v septembru 2015.

Viri podatkov:

– spletni portal ARSO-meteo.si

Meteorološko poletje 2015 je bilo na območju osrednje Slovenije za 2 °C toplejše od dolgoletnega povprečja med letoma 1981 in 2010. Obdobje med 1. junijem in 31. avgustom je postreglo s kar petimi vročinskimi obdobji in v višje ležečih krajih tudi z velikim številom toplih noči. Uvodni del poletja je bil na Zaplani rekordno sušen, v nadaljevanju pa je k sreči deževalo takrat, ko je bilo to najbolj potrebno. Padavinski dogodki so bili redki, a navadno večdnevni.

Na Zaplani je minilo najtoplejše poletje od pričetka vsakodnevnih meritev temperature zraka (2006) oz. se je s povprečno temperaturo 19,4 °C izenačilo z najbolj vročim poletjem 2012. Vročinski valovi so večinoma sovpadli z vzhodnim vetrom, ob katerem je vročina na Zaplani milejša od tiste ob jugozahodniku. Letošnjo vročino si bomo bolj kot po visoki temperaturi zapomnili po visoki zračni vlagi, zaradi katere smo vročino še veliko težje prenašali. Temperatura zraka je trinajstkrat presegla 30 °C, za primerjavo je bilo v rekordnem poletju 2012 takih dni kar 22. V preteklosti so se pojavljala poletja tudi povsem brez vročih dni, v novejšem času se je to na Zaplani zgodilo zgolj poleti 2008. Skupna višina padavin v poletju je dosegla 350,6 mm ali 80 % dolgoletnega povprečja. Izrazito sušo iz začetka poletja je prekinilo deževje 23. junija s skoraj 100 mm dežja v pol dneva. Razen obilnejših nalivov so močnejše nevihte izostale, vsaj dvakrat pa se je sredi sicer vročega in sušnega poletja pojavilo obdobje več zaporednih mračnih dni, v katerih Sonce izza oblakov sploh ni posijalo.

Spodnja tabela prikazuje število vročih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 30 °C), toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), toplih noči (najnižja nočna temperatura je višja ali enaka 20 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), poletno povprečje najnižje oziroma najvišje dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v poletju 2015 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Merilni mesti na Šentjoštu in Ulovki sta višinski, merilno mesto Dolinca pa se nahaja v mrazišču.

Temperaturni podatki za meteorološko poletje 2015.

Poletje so močno zaznamovale tople (tropske) noči na višje ležečih vremenskih postajah. Na Ulovki je bilo takih noči, v katerih se temperatura ni spustila pod 20 °C, kar 13, medtem ko je bila na Spodnji Zaplani le ena, z minimalno temperaturo točno 20 °C. Najtoplejša noč na Ulovki je bila 23. julija, ko se ni ohladilo pod 22,9 °C. Nasprotno se je v omenjenih nočeh v mraziščih temperatura spuščala do okoli 10 °C, kot je za zadnje desetletje meritev že običajno pa je bila tudi letos poleti v mraziščih izmerjena temperatura pod lediščem. V Dolinci je bilo 18. junija izmerjeno -0,6 °C. Zunaj mrazišč je bilo poletje v povprečju najhladnejše na Ulovki, ki je bila po minimalni in maksimalni temperaturi sicer toplejša od Šentjošta, vendar nekoliko hladnejša ob 15. uri, še bolj pa ob 8. uri zjutraj (oba časovna termina sta pomembna za izračun dnevnega temperaturnega povprečja).

Viri podatkov:

– vremenski portal ARSO-meteo.si

– zasebna vremenska postaja Šentjošt nad Horjulom

Avgust sta zaznamovali že četrto in peto vročinsko obdobje v minulem poletju in s tem je tudi ta mesec znatno odstopal od običajnih vremenskih razmer. Kljub temu ni bil rekordno vroč in ni nas pestila suša, saj je v rednih časovnih presledkih deževalo. Temperaturno povprečje obdobja 1981-2010 je bilo na območju osrednje Slovenije preseženo za 2 °C.

Povprečna mesečna temperatura zraka je bila na vremenski postaji Zaplana 19,2 °C. Po letu 2006 je bil najtoplejÅ¡i avgust 2012 z 20,3 °C, najhladnejÅ¡i pa s komaj 15,1 °C avgust 2006. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena 23. avgusta (8,3 °C), najviÅ¡ja pa 13. avgusta (30,5 °C). Le dvakrat je temperatura presegla 30 °C, v začetku meseca je namreč vročina sovpadla z vzhodnim vetrom – ta na Zaplani običajno ni povezan z največjo vročino – ob koncu meseca pa je kljub jugozahodniku k nam že dotekala malo manj vroča zračna masa. Takratno vročinsko obdobje so lajÅ¡ale tudi že precej bolj sveže noči z veliko jutranje megle in rose. Padla je le dobra polovica ali 73,4 mm povprečnih avgustovskih padavin, podobno kot v prvih dveh poletnih mesecih pa so se sicer redke padavine pojavljale v več dneh zaporedoma, in to v rahli intenziteti, ki je bolj spominjala na jesen kot na močnejÅ¡e poletne nalive. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v avgustu 2015.

Viri podatkov:

– spletni portal ARSO-meteo.si

Julij 2015 je bil z naskokom toplejši od doslej najtoplejšega julija, ponekod, zelo verjetno tudi na vremenski postaji Zaplana, pa je bil tudi najtoplejši mesec nasploh. Rekordne gorkote ni preprečilo niti za ta letni čas nenavadno dolgo obdobje kislega vremena ob koncu meseca. Povprečje obdobja 1981-2010 je bilo na območju osrednje Slovenije preseženo za kar 4 °C. Vročinska obdobja so spremljale tople noči in velika soparnost.

Povprečna mesečna temperatura zraka je bila na vremenski postaji Zaplana rekordnih 21,2 °C. Za najtoplejši julij in hkrati tudi mesec v letu je do sedaj veljal julij 2006, ko je povprečna temperatura dosegla 20,6 °C. Na drugi strani je bil s 17,7 °C najbolj svež julij 2014. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena 11. julija (10,6 °C), najvišja pa 19. julija (33,9 °C). Tekom prvega vročinskega obdobja v začetku meseca ni bil zabeležen noben vročinski rekord, vročina je namreč sovpadla s povišano vlažnostjo ozračja in vzhodnim vetrom. Je bilo pa veliko toplejših noči in v eni izmed njih se tudi na običajno hladnejši vremenski postaji Zaplana ni ohladilo pod 20,0 °C. Drugo vročinsko obdobje je bilo milejše predvsem po zaslugi popoldanskih neviht, ki so osvežile ozračje tudi v krajih, ki sicer niso bili deležni padavin. Presežen je bil rekord v številu dni s temperaturo nad 30 °C, toliko je bilo izmerjeno v 11 popoldnevih. To je več kot v vročem avgustu 2003, ko so meritve na vremenski postaji Zaplana potekale še s klasičnimi termometri. Padlo je 120 mm ali 80 % običajnih julijskih padavin na bližnji vremenski postaji Rovte, podobno kot v maju in juniju so bile padavine tudi tokrat neenakomerno porazdeljene. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juliju 2015.

Viri podatkov:

– spletni portal ARSO-meteo.si

Junij je bil nadpovprečno topel mesec, povprečje obdobja 1981-2010 je bilo na območju osrednje Slovenije preseženo za dobro stopinjo Celzija. Po sušni prvi polovici letošnjega leta so se skromne zaloge podzemnih kraških voda obnovile z obilnimi padavinami ob koncu meseca.

Povprečna mesečna temperatura zraka je bila na vremenski postaji Zaplana 17,7 °C. Po letu 2006 je bila junijska temperatura večinoma nižja, sicer pa se je z najviÅ¡jo povprečno temperaturo 18,0 °C ponaÅ¡al junij 2012, najbolj svež pa je bil s 16,1 °C junij 2009. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena 18. junija (6,2 °C), najviÅ¡ja pa 12. junija (28,8 °C). Temperatura je v 15 popoldnevih presegla vrednost 25 °C. Večje Å¡tevilo noči s temperaturo pod 10 °C, na vremenski postaji jih je bilo zabeleženih 8, ni za junij na tej lokaciji nič neobičajnega. Padlo je 157,2 mm padavin, kar ustreza dolgoletnemu junijskemu povprečju na bližnji vremenski postaji Rovte. Podobno kot v mesecu pred tem so bile padavine neenakomerno porazdeljene tudi v juniju – skoraj vse padavine so padle 23. junija, preostale pa nekaj dni kasneje ob lokalni nevihti s sodro. Padavine so precej zavrle suÅ¡o, ki se je sicer najbolj razmahnila v kritičnem času pred začetkom poletja. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

 Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juniju 2015.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

Meteorološka pomlad 2015 je bila na območju osrednje Slovenije za stopinjo Celzija toplejša od dolgoletnega povprečja med letoma 1981 in 2010. Obdobje s podpovprečnimi padavinami se je pričelo že v lanskem decembru in se nadaljevalo v letošnjo pomlad. V trimesečju marec-maj je primanjkovalo padavin, kar pomeni slabo izhodišče pred morebitno poletno hidrološko sušo.

S povprečno temperaturo 9,4 °C se letošnja pomlad na Zaplani uvršča med povsem običajne pomladi za obdobje zadnjih desetih let. S temperaturo 7,6 °C je bila do zdaj najhladnejša pomlad 2013, z 10,8 °C pa najtoplejša pomlad 2007. Pod ledišče se je temperatura na dveh metrih višine v meteorološki hišici nazadnje spustila 20. aprila, pri tleh pa še deset dni kasneje. Padlo je 282,8 mm padavin ali za četrtino manj od dolgoletnega pomladnega povprečja na meteorološki postaji Rovte. Padavin je močno primanjkovalo v aprilu, v sicer običajno namočenem marcu pa je večji del mesečnih padavin padel v zgolj enem padavinskem dogodku. 18. aprila je takrat že prebujajočo se naravo pokrila 8-centimetrska snežna odeja. Nekoč povsem običajno aprilsko sneženje je letošnjo pomlad zaznamovalo predvsem zaradi dejstva, da je v minulih letih povsem izostalo.

Spodnja tabela prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), pomladno povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v pomladi 2015 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko pomlad 2015.

V suhem pomladnem vremenu je bilo več jasnih noči, v katerih so bile nižje lege hladnejše od višjih hribov. Tako je bilo na Spodnji Zaplani zaradi temperaturne inverzije zabeleženo opazno več hladnih dni kot na Ulovki in Šentjoštu. Kljub temu so bili izmerjeni spomladanski temperaturni minimumi precej skromni zaradi odsotnosti marčevske snežne odeje. Snežna odeja je bila v preteklosti običajen spremljevalec vsaj v nekaterih marčevskih dnevih, v katerih se je temperatura ob prisotnosti snežne odeje lahko spustila pod -10 °C, v mraziščih pa krepko pod -20 °C. V lanski pomladi je na Spodnji Zaplani temperatura zadnjič padla pod 0 °C skoraj mesec dni kasneje kot na Ulovki in Šentjoštu, letos pa je bila situacija drugačna, saj je bila zaradi splošne ohladitve ob aprilskem sneženju zadnja negativna temperatura zraka na vseh treh merilnih mestih zabeležena le z enodnevnim zamikom. V mrazišču Dolinca je bila zadnja spomladanska negativna temperatura izmerjena 29. maja.

 Aprilskim zimskim prebliskom navkljub se pomlad ni dala.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

– zasebna vremenska postaja Šentjošt nad Horjulom

Maj je bil nadpovprečno topel mesec, povprečje obdobja 1981-2010 je bilo na območju osrednje Slovenije preseženo za 1 °C. Padavine so bile povprečne, a dokaj neenakomerno porazdeljene. Prve sezonske nevihte so že prinašale točo.

Povprečna mesečna temperatura zraka je bila na vremenski postaji Zaplana 14,1 °C. Po letu 2006 se je z najvišjo povprečno temperaturo 15,1 °C ponašal maj 2009, njegovo nasprotje pa je bil z 11,9 °C maj 2013. Z vidika temperaturnih ekstremov je bilo zanimivo najbolj toplo v začetku meseca, najhladneje pa ob njegovem izteku. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila tako izmerjena 28. maja (4,6 °C), najvišja pa 6. maja (25,6 °C). Temperatura je v treh popoldnevih presegla vrednost 25 °C. Padlo je 106,5 mm padavin, kar ustreza dolgoletnemu majskemu povprečju na bližnji vremenski postaji Rovte. Kar 4-dnevno deževno obdobje smo beležili v dneh po 20. maju, ob nevihti 7. maja pa je padala tudi manjša toča. Na mesečni ravni je prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v maju 2015.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

April je bil nadpovprečno topel in suh mesec. Povprečje obdobja 1981-2010 je bilo na območju osrednje Slovenije preseženo za 1 °C in ponekod je padla le četrtina običajnih padavin. Kljub temu smo lahko na Zaplani aprilske snežinke občudovali kar trikrat, jutranjo slano pa vsaj štirikrat.

S povprečno mesečno temperaturo zraka 9,0 °C je bil letošnji april na Zaplani precej običajen za obdobje po letu 2006. Najtoplejši je bil s temperaturo 11,8 °C april 2007, z 8,0 °C pa najhladnejši april 2008. Absolutna najnižja mesečna temperatura (-3,0 °C) je bila izmerjena 8. aprila, najvišja (22,5 °C) pa 22. aprila. Pod ničlo se je temperatura v meteorološki hišici spustila v štirih dneh, pri tleh se je to zgodilo še večkrat, nazadnje 22. in celo 30. aprila. V najhladnejši noči se je pri tleh ohladilo do -4,6 °C in pojavila se je zmerna slana. Do pozebe vendarle ni prišlo, saj takrat vegetacija večinoma še ni prešla v kritično fazo cvetenja. Padlo je 42,7 mm padavin, kar je le četrtina povprečja za mesec april na bližnji vremenski postaji Rovte. Kljub precej nizki količini padavin je bil letošnji april šele tretji najbolj suh po letu 2006. Po večletnem premoru je 18. dne v mesecu prišlo do obilnejšega aprilskega sneženja in na Zaplani je zapadlo 8 cm snega. Nekaj snežink je padlo še v zgodnjih jutranji urah 5. aprila, dan kasneje pa je tla deloma pobelila tudi snežna ploha. Na mesečni ravni sta bila v podobni meri zastopana vzhodni in zahodni veter.

 Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v aprilu 2015.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

V preteklosti se je debela februarska snežna odeja zavlekla v marec in ob morebitnih novih snežnih padavinah se je ravno ta mesec, vsaj na Zaplani, pogosto ponašal z najvišjo snežno odejo. V zadnjih letih so se razmere spremenile in tudi letošnji marec je bil povsem spomladanski. Še več, zima ni zamahnila niti z repom in tako je mesec minil brez omembe vrednih snežnih padavin, beležili pa smo značilne dneve z velikim razponom v temperaturi zraka med dnevom in nočjo. Marec je bil nadpovprečno topel, povprečje obdobja 1981-2010 je bilo na območju osrednje Slovenije preseženo za 1 °C.

Bolj kot z meteorološkega je bil marec zanimiv z botaničnega aspekta.

S povprečno mesečno temperaturo zraka 5,1 °C je bil letošnji marec med toplejšimi od pričetka meritev na vremenski postaji Zaplana. Najtoplejši je bil s temperaturo 7,5 °C marec 2012, z 1,5 °C pa najhladnejši marec 2013. Absolutna najnižja mesečna temperatura (-3,5 °C) je bila izmerjena 13. marca, najvišja (15,3 °C) pa 30. marca. Pod ničlo se je temperatura spustila v 16 dneh. V preteklosti se je temperatura v marcu pod ledišče spuščala pogosteje in včasih zaradi prisotnosti snežne odeje celo pod -10 °C. Padlo je 133,6 mm padavin, kar je 125 % povprečja za mesec marec na vremenski postaji Rovte. Marec je bil statistiki navkljub suh mesec, saj je večji del mesečnih padavin, kar 109 mm, padel med 26. in 28. marcem. Snežna odeja je na Zaplani skopnela že v februarju, večji del marca pa je vtrajala v posameznih mraziščih. V začetku meseca je več dni pihal močan vzhodni veter, ki je 5. marca povzročil celo manjšo gmotno škodo. Tudi na mesečni ravni je bil dominanten veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v marcu 2015.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

Meteorološka zima 2014/2015 je bila na območju osrednje Slovenije večinoma peta najtoplejša v dobrega pol stoletja. Od dolgoletnega povprečja je odstopala za 3 °C, v primerjavi s prejšnjo zimo pa je bila ugodnejša z vidika sončnega obsevanja, manjše količine padavin in vsaj v nižjih legah odsotnosti žleda. Kljub visokemu temperaturnemu povprečju ni izostalo niti kakšno izrazitejše zimsko obdobje s snegom in mrazom.

Povprečna zimska temperatura na Zaplani je bila 1,2 °C in z negativno povprečno temperaturo komaj -0,1 °C se je ponašal le mesec februar. Temperatura se je najnižje spustila do -15,5 °C, kar je šele šesta najnižja izmerjena vrednost doslej. V zadnjih trinajstih zimah se nikoli ni ohladilo bolj kot 1. marca 2005, ko je bilo na prvi dan meteorološke pomladi izmerjeno kar -18,5 °C. Od pričetka rednih temperaturnih meritev na Zaplani je samo zima 2005/2006 po povprečni temperaturi spominjala na hladnejše zime v preteklosti, hkrati pa sta se v tem istem obdobju zvrstili dve najtoplejši zimi v vsaj zadnjega pol stoletja.

Zima 2014/2015 na Zaplani v primerjavi s preteklimi zimami.

Količina padavin je bila podpovprečna, padlo je 292,8 mm padavin kar predstavlja 80 % zimskega povprečja na meteorološki postaji v Rovtah. Povprečno namočen je bil samo mesec februar, ki je bil z vidika trajanja snežne odeje in povprečne temperature tudi najbolj zimski mesec v minuli zimi. Beležili smo dve zimski obdobji s snegom in mrazom. V dneh okoli novega leta je bilo nekoliko manj snega in več mraza, v februarju pa ravno obratno. Snežna odeja je bila z 52 cm najdebelejša 5. februarja. V decembru se je žled na območju Zaplane pojavil na Ulovki, nižje je zgolj deževalo.

Topla zima je poskrbela tudi za takšne prizore.

V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki z vremenske postaje Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Šentjošta (predvidoma reprezentativen za Zgornjo Zaplano na višini okoli 650 m nad morjem), Ulovke (najvišja točka Zaplane) in mrazišča Dolinca. Tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2014/2015.

Povprečna zimska temperatura je bila negativna le v mrazišču Dolinca, sicer pa je bila v letošnji zimi vremenska ločnica pogosto nad okoli 800 m nadmorske višine. V decembru je nad to višino žledilo, v februarju pogosto snežilo, nižje pa v obeh primerih deževalo. Na Ulovki je bilo posledično precej več ledenih dni kot na nižjih območjih Zaplane. Največje število dni z zelo nizkimi temperaturami je bilo pričakovano v območju temperaturne inverzije na Spodnji Zaplani in seveda v mrazišču Dolinca, kjer izmerjena temperatura -28 °C velja za drugo najnižjo doslej.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

– zasebna vremenska postaja Šentjošt nad Horjulom