Letošnji avgust je bil na območju osrednje Slovenije za skoraj 3 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Kot že nekajkrat v minulem obdobju je postregel z največjo poletno vročino. Lokalno se je ogrelo do 40 °C, na Zaplani nad 35 °C, kar je za to lokacijo ena od najvišjih vrednosti temperature zraka. S tem se vremenska pestrost v avgustu še ni končala. Debela toča je padala kar dvakrat in prvo nevihto je spremljal tudi močan veter.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je znašala 20,1 °C. Po letu 2006 sta temperaturno najbolj odstopala avgust 2012 (20,3 °C) in 2006 (15,1 °C). 4. avgusta je bila izmerjena najvišja (36,6 °C), 22. avgusta pa najnižja mesečna temperatura (7,2 °C). Nad 30 °C se je ogrelo v sedmih, nad 35 °C pa v dveh dneh. Padavine so bile časovno enakomerno, geografsko pa neenakomerno razporejene, saj je bilo ponovno več dežja severno od Logatca kot v krajih južneje. Padlo je 99,6 mm dežja, kar je 80% dolgoletnega avgustovskega povprečja. Nevihto 6. avgusta so spremljale obilne padavine in debela toča. Le nekaj dni zatem je ob zanemarljivi količini dežja sledila še večja, kar 5 cm debela toča, 28. avgusta pa smo k sreči beležili le sodro. Prvo nevihto je spremljal severozahodni veter s hitrostjo 62 km/h, kolikor na zatišni mikrolokaciji vremenske postaje s slabšimi (redkimi) meritvami vetra še ni bilo izmerjeno. Na mesečni ravni je izrazito prevladovala vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v avgustu 2017.

Julij je na območju osrednje Slovenije za 2 °C presegel povprečje referenčnega obdobja 1981-2010. Tekom meseca smo beležili drugi in tretji vročinski val letošnjega poletja, prvi je bil že v juniju, četrti in hkrati najmočnejši pa se je pričel zadnji dan julija in je nato kulminiral v prvih dneh avgusta. Padavine so bile lokalnega značaja in večina mesečnih padavin je padla ob edinem bolj splošnem padavinskem dogodku, ki pa je zaobšel ravno dve najbolj sušni pokrajini in sicer Primorsko ter Belo krajino.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je znašala 20,1 °C. Po letu 2006 je bila povprečna julijska temperatura večinoma nižja, najbolj pa sta temperaturno odstopala julij 2015 (21,2 °C) in 2014 (17,7 °C). 22. in 23. julija je bila izmerjena najvišja (32,2 °C), 17. julija pa najnižja mesečna temperatura (8,1 °C). Nad 30 °C se je ogrelo v osmih dneh. V obeh najbolj vročih dneh je bilo na Zaplani bolj vroče kot v nižjem Logatcu, kjer je lokalna kopasta oblačnost iznad Hrušice s senčenjem zniževala temperaturo zraka. Padavine so bile neenakomerno razporejene in razmeroma skromne, saj je padlo le 88,4 mm dežja, kar je 70% dolgoletnega julijskega povprečja. 24. julija, ko je na Zaplani padla polovica mesečnih padavin, se je padavinski maksimum z verjetno nad 100 mm dežja nahajal na območju avtoceste med Logatcem in Vrhniko. Na mesečni ravni sta bili zahodna in vzhodna smer vetra zastopani v približno enaki meri, najbolj vroči dnevi pa so skoraj vedno sovpadli z jugozahodnikom.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juliju 2017.

Letošnji junij, ki je na območju osrednje Slovenije presegel povprečje referenčnega obdobja 1981-2010 za skoraj 3 °C, je bil za junijem 2003 drugi najtoplejši doslej. Padavine so bile neenakomerno razporejene in na kratke razdalje je prihajalo tako do njihovega pomanjkanja, kot tudi do presežkov.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je bila zaradi krajšega podatkovnega niza najvišja doslej in je znašala 18,7 °C. Po letu 2006 je bil vsaj do letos najbolj topel junij 2012 ( 18,0 °C), najbolj svež junij pa smo v tem obdobju imeli leta 2009 (16,1 °C). 21. junija je bila izmerjena najvišja (31,9 °C), 9. junija pa najnižja mesečna temperatura (6,1 °C). Nad 30 °C se je ogrelo v štirih dneh in čeprav je bilo tolikšno število vročih dni v preteklosti že zabeleženo, pa so bili junijski vroči dnevi v minulih nekaj letih redkost, v bolj oddaljeni preteklosti pa bolj izjema kot pravilo. 23. dne v mesecu je bila zabeležena topla noč s temperaturo višjo od 20 °C. Na vremenski postaji na Spodnji Zaplani je bila to četrta topla noč od pričetka meritev in prvič doslej je bila zabeležena v juniju. Padavin, ki so bile časovno ugodno razporejene, je bilo 147,8 mm, kar je v okvirih dolgoletnega junijskega povprečja. Pri tem niso vštete obilne padavine, padle zadnji junijski dan, saj se le-te zaradi praktičnih in zgodovinskih razlogov metodološko prištevajo že v mesec julij. V primerjavi z Logatcem je bil na Zaplani tekom meseca presežek padavin čedalje večji, kjer je bilo ob koncu meseca padavin vsaj 60 mm več kot v krajih južneje od Logatca. Na mesečni ravni je bila najbolj izražena vzhodna smer vetra. Pričakovana nevihtna linija z viharnim zahodnikom je 28. junija zvečer povzročala materialno škodo že na Cerkniškem, medtem ko je območje Logatca obšla.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juniju 2017.

Trimesečje marec, april in maj je bilo na območju osrednje Slovenije za skoraj 2 °C toplejše od dolgoletnega povprečja v obdobju med leti 1981 in 2010. Podobno kot lani so drugo polovico meteorološke pomladi zaznamovali neljubi vremenski dogodki, ko je že drugič zapored, vendar tokrat ob odsotnosti snežnih padavin, prišlo do nizkih temperatur in pozebe. Še prej so bili zabeleženi absolutni temperaturni rekordi za mesec marec.

V zadnjem desetletju sta na Zaplani temperaturno najbolj odstopali pomladi 2013 (7,6 °C) in 2007 (10,8 °C). Letošnja je bila s povprečno temperaturo zraka 10,4 °C druga najtoplejša, k čemur je največ prispeval močno pretopel marec, tekom katerega je bil na vremenski postaji Zaplana z 22,4 °C zabeležen tudi absolutni marčevski rekord. Nad 25 °C se je ogrelo v treh dneh, dni z negativno temperaturo zraka pa je bilo 14. Najnižje izmerjene vrednosti temperature so bile ob aprilski pozebi nižje od tistih v marcu. Pod ledišče se je temperatura na dveh metrih višine v meteorološki hišici nazadnje spustila 30. aprila, pri tleh pa še 3. maja. Padlo je 352,2 mm padavin ali 90 % dolgoletnega pomladnega povprečja. Med vsemi tremi pomladnimi meseci je bil nadpovprečno namočen samo april. Skromno zasneženi zimi je sledila tudi pomlad, saj je bila najvišja spomladanska snežna odeja, visoka samo 2 cm, izmerjena 1. marca. Sneženje, ki je rahlo pobelilo tla se je pojavilo še 18. aprila.

Pozeba je v letošnji pomladi udarila še močneje kot lani.

Spodnja tabela prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), pomladno povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v pomladi 2017 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko pomlad 2017.

Na najvišjih območjih Zaplane je bila pomlad v povprečju hladnejša kot na Spodnji Zaplani. Za razliko od lani, ko na področju minimalne temperature zraka velikih razlik med Ulovko in Spodnjo Zaplano ni bilo, pa je bilo letos v nižjih predelih zaradi temperaturne inverzije opazno več dni z negativno temperaturo zraka. Tudi zadnji dan s pojavom zmrzali se je na Spodnji Zaplani pojavil še 9 dni kasneje kot na Ulovki. Do višinske pozebe je nato prišlo 10. maja, ki pa je zajela še nekoliko višja območja od Ulovke in kjer se je temperatura zato le približala ledišču (0,8 °C). Podobno kot na Spodnji Zaplani je bila tudi na Ulovki najnižja izmerjena aprilska temperatura za dobro stopinjo nižja od marčevske. Mrzli dnevi s temperaturo zraka pod -10 °C so z izjemo mrazišč izostali. V mrazišču Dolinca je bila zadnja spomladanska negativna temperatura izmerjena 19. maja, kjer pa se pod 0 °C praviloma ohladi vsaj še enkrat v poletju.

Maj je bil na območju osrednje Slovenije za stopinjo Celzija toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Prinesel je prve pogostejše nevihte, ledeni možje pa so se povsem izneverili. Kljub temu, da padavine niso dosegle običajne ravni, pa je na območju Zaplane v primerjavi s številnimi deli države padlo še relativno veliko dežja.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je bila 14,0 °C. V preteklih letih sta temperaturno najbolj odstopala maj 2013 (11,9 °C) in 2009 (15,1 °C). 30. maja je bila izmerjena najvišja (28,0 °C), 3. maja pa najnižja mesečna temperatura (2,1 °C). Ravno ob ledenih možeh se je vreme otoplilo, še bolj toplo pa je bilo ob koncu meseca, ko je bilo vreme povsem poletno in so bili zabeleženi tudi trije zaporedni dnevi s temperaturo višjo od 25 °C. Padavin je bilo 85,6 mm, kar je 80 % majskega povprečja. 25. maja ponoči nas je od severa prešla močnejša nevihta z vetrom in sodro. Na mesečni ravni je bila najbolj izražena vzhodna smer vetra, bolj kot običajno pa je bil zastopan tudi jugozahodni veter.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v maju 2017.

April je bil na območju osrednje Slovenije za več kot 2 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Toplejše marčevsko vreme, ki se je nato nadaljevalo tudi še v april, se je izkazalo za pogubno. Kombinacija zelo nizke jutranje temperature zraka in zgodnje vegetacije je bila namreč vzrok za kasnejšo hudo pozebo po sicer za ta letni čas dokaj običajni ohladitvi.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je bila 9,3 °C. V preteklih letih sta temperaturno najbolj odstopala april 2008 (8,0 °C) in 2007 (11,8 °C). 10. aprila je bila izmerjena najvišja (21,7 °C), 21. aprila pa najnižja mesečna temperatura (-4,3 °C). Slednja vrednost je najnižja za drugo polovico aprila vsaj po letu 2003. Pod ničlo se je ohladilo kar štirikrat in pozeblo je veliko sadnega, pa tudi nekaj gozdnega drevja. Pri tleh se je temperatura spustila celo na -7 °C. Pod ledišče se je ohladilo tudi zadnji dan v aprilu, na vremenski postaji Zaplana je kasneje zmrzovalo le še spomladi 2005. Obdobje hladnejšega vremena se je pričelo tudi s sneženjem, saj je sneg 18. aprila za krajši čas pobelil tla. Padavin je bilo 201,2 mm, kar je za tretjino več od aprilskega povprečja. Polovica padavin je padla v kratkem časovnem obdobju med 27. in 28. aprilom. 4. aprila je nevihta s pogostimi udari strel na širšem območju Zaplane povzročila motnje pri oskrbi z električno energijo, medtem ko močan severni veter 19. in 20. aprila ni povzročal gmotne škode. Na mesečni ravni je bila najbolj zastopana vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v aprilu 2017.

Marec je bil na območju osrednje Slovenije za skoraj 4 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Posamičnim še vedno hladnim jutrom so sledili za marec neobičajno topli popoldnevi in beležili smo velike razlike med dnevom in nočjo. Zanimivo se je sušen in na vremenski postaji Zaplana najtoplejši marec doslej pričel celo s sneženjem.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je bila 7,8 °C. To je bil najtoplejši marec vsaj v obdobju zadnjega desetletja. Doslej sta temperaturno najbolj odstopala marec 2013 (1,5 °C) in 2012 (7,5 °C). 31. marca je bila izmerjena najvišja (za marec rekordnih 22,4 °C), 12. marca pa najnižja mesečna temperatura (-3,2 °C). Pod ničlo se je ohladilo v desetih dneh meseca, nad 20 °C pa se je temperatura povzpela dvakrat. Padavin je bilo 65,4 mm, kar predstavlja dobro polovico običajnih marčevskih padavin. Predvsem neenakomerna razporeditev padavin je bila poleg visokih temperatur in vetrovnosti dejavnik sušnosti, ki se je tekom meseca vse bolj krepila. Po mokrem začetku meseca, prvi dan je tudi snežilo in zapadlo 2 cm snega, vse do konca marca ni bilo več omembe vrednih padavin. Na mesečni ravni sta bili v približno enakem deležu zastopani tako severovzhodna, kot tudi jugozahodna smer vetra. Jugozahodni veter je torej pihal pogosteje kot sicer, saj na območju vremenske postaje navadno izrazito prevladuje vzhodni veter.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v marcu 2017.

Prva polovica letošnje meteorološke zime je bila stanovitna, sončna in izjemno suha, druga sprva zelo mrzla, nato topla. Po temperaturnih razmerah je za nami precej običajna zima, ki je bila na območju osrednje Slovenije za stopinjo Celzija hladnejša od dolgoletnega povprečja 1981-2010. Višek zimskih razmer je predstavljal januarski mraz, ki pa je v večjem delu minil brez snežne odeje. Zima je bila skopa s snežnimi padavinami in zaradi odsotnosti snežne odeje so izpostavljena tla zmrzovala.

Povprečna zimska temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala -1,0 °C in nad ničlo je bilo v povprečju le februarja. Temperatura se je najvišje povzpela 26. decembra (14,1 °C), najbolj mrzlo pa je bilo 11. januarja (-16,1 °C). Ta temperatura je šele šesta najnižja od pričetka meritev, a je najnižja izmerjena brez prisotnosti snežne odeje. Absolutni rekord na vremenski postaji Zaplana sploh ni bil izmerjen v kakšni od zadnjih petnajstih zim, temveč se je živo srebro najnižje, do -18,5 °C, spustilo prvi dan meteorološke pomladi 2005, to je 1. marca. Z minulo zimo se je končal niz treh zaporednih milih zim, zaznamoval pa jo je tudi povprečno najhladnejši januar in mesec nasploh od pričetka meritev.

Sicer pa so se tudi v relativno kratkem obdobju obstoja vremenske postaje Zaplana pojavile že precej bolj mrzle zime. Meteorološka zima 2016/2017 je bila namreč kot celota šele tretja najhladnejša, po številu dni z izmerjeno temperaturo pod lediščem je na drugem mestu, po številu dni s celodnevno negativno temperaturo na četrtem, po številu dni s temperaturo pod -10 °C pa je skupaj s še nekaterimi drugimi zimami na tretjem. Ne le, da je bila zima 2005/2006 opazno hladnejša, v primerjavi z letošnjo zimo je bila tudi precej bolj snežena in oblačna.

Zima 2016/2017 na Zaplani v primerjavi s preteklostjo.

Zimska količina padavin je bila podpovprečna. Padlo je 216,1 mm dežja in snega, kar predstavlja 60% običajnih zimskih padavin. V rekordno suhem decembru je padlo manj kot 0,2% vseh zimskih padavin. Le malo padavin je padlo v obliki snega in tudi najbolj mrzli obdobji v decembru in januarju sta minili v glavnem brez snežne odeje. Med januarskim mrazom so zato tla zmrznila do globine okoli 30 cm. Snežna odeja je bila s 17 cm najdebelejša 25. februarja. Prvi dan s snežno odejo, debelo vsaj 1 cm ob 7. uri zjutraj je bil zabeležen zelo pozno in sicer šele 14. januarja. Do konca meteorološke zime se je sicer zvrstilo 24 dni s snežno odejo. Sodimo lahko, da je bila minula zima ena od najbolj skromno zasneženih zim doslej. Za opis snežnih razmer se sicer ne gre omejevati na meteorološko zimo (december-februar), temveč na zimsko sezono (vključujoč jesen in pomlad), saj lahko veliko snega zapade tudi še v marcu in aprilu.

Zima je skoparila s snegom, ne pa tudi z ivjem na merilnih napravah.

V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki za vremensko postajo Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Ulovko (najvišja točka Zaplane) in mrazišče Dolinca. Tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2016/2017.

V decembru je bilo na Ulovki topleje kot na nižje ležečih območjih, medtem ko so bile v drugi polovici zime temperature bolj izenačene. S tem je bila povprečna zimska temperatura na Ulovki in na Spodnji Zaplana podobna. Januar je bil na vremenski postaji Zaplana najhladnejši mesec doslej, povprečna mesečna temperatura je znašala -4,8 °C, na Ulovki pa -5,3 °C. Absolutna najnižja zimska temperatura je bila na obeh merilnih mestih enaka, kar nakazuje na odsotnost ustreznih vremenskih pogojev za mraz na Spodnji Zaplani. To kažejo tudi meritve v mraziščih, saj je bilo v mrazišču Dolinca za to mikrolokacijo skromnih -21,7 °C, vrednost pa je le za 6 °C nižja kot na Ulovki. Za primerjavo je ob rekordnem mrazu decembra 2009 temperaturna razlika med mraziščem in vrhom Ulovke znašala 19 °C. Pod -20 °C se je temperatura v mrazišču spustila trikrat, od tega dvakrat brez prisotnosti snežne odeje. V marsikaterem zasneženem marcu v preteklosti se je temperatura pod -20 °C spustila večkrat kot v celotni minuli meteorološki zimi, navsezadnje pa je bilo v mrazišču v obdobju meritev najbolj mrzlo 1. marca 2005, ko se je predvidoma ohladilo do -32 °C (okvara termometra). Povprečna januarska temperatura v Dolinci je bila -6,9 °C, zaradi zaprtosti in hladnih tal pa se v mrazišču v najtoplejših zimskih dneh ni ogrelo do tako visokih vrednosti kot na preostalih dveh merilnih mestih.

Februar je bil na območju osrednje Slovenije za kar 3 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Po mrazu torej ni sledil januarju in pogoste padavine so bile večinoma v dežju. Skromne snežne razmere so se tako nadaljevale tudi v zadnjem mesecu meteorološke zime.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je bila 2,5 °C. V zadnjem desetletju sta temperaturno najbolj odstopala februarja 2007 (3,9 °C) in 2012 (-3,7 °C). 17. februarja je bila izmerjena najvišja (11,6 °C), 15. februarja pa najnižja mesečna temperatura (-5,9 °C). Negativna temperatura je bila izmerjena v 17 dneh meseca, nad ničlo se ni ogrelo v štirih dneh. Padavin je bilo skoraj dvakrat več kot je običajno in sicer 155,9 mm. Deževno je bilo na začetku in v samem izteku meseca, sredina februarja pa je minila ob skromnih padavinah, vendar takrat tudi v obliki snega. Zabeleženo je bilo le 6 dni s snežno odejo, največ snega, skromnih 17 cm, pa je bilo izmerjeno 25. februarja. Pojavila se je tudi poledica in čeprav je bila le-ta izrazitejša v vzhodnem delu države, pa je 9. in 10. februarja nekaj nevšečnosti povzročala tudi na Zaplani. Na mesečni ravni je prevladovala zahodna smer vetra, zaradi večje vlažnosti in nizkih temperatur je bil v štirih dneh merilec vetra vsaj deloma obdan tudi v led.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v februarju 2017.

Januar 2017 je Sloveniji prinesel pravi zimski mraz. Čeprav ni bilo zabeleženih temperaturnih ekstremov pa je nizko mesečno povprečje tisto, ki je izrazito odstopalo od razmer v zadnjih 30 letih. Na območju osrednje Slovenije je bil januar za 4 °C hladnejši kot v referenčnem obdobju 1981-2010 in odveč je omeniti, da je bilo bolj mrzlo tudi od običajnih razmer v minulem stoletju. V večjem delu države je mraz minil ob skromni snežni odeji, v začetnem obdobju pa ponekod celo brez nje, kar je imelo za posledico zmrzovanje tal.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je bila -4,8 °C. V zadnjem desetletju sta temperaturno najbolj odstopala januar 2007 (3,6 °C) in januar 2010 (-3,5 °C). 1. januarja je bila izmerjena najvišja (8,0 °C), 11. januarja pa najnižja mesečna temperatura (-16,1 °C). Čeprav je to šele šesta najnižja temperatura od pričetka meritev, gre hkrati za svojevrsten dogodek, saj ob odsotnosti snega še nikoli ni bilo tako mrzlo. Negativna temperatura je bila izmerjena v vseh dneh meseca, nad ničlo se ni ogrelo v 22 dneh, pod -10 °C pa se je temperatura spustila v 9 dneh. Padavin je bilo 59,8 mm, kar predstavlja dobro polovico januarskega povprečja. Ko je mraz že pošteno pritisnil so takrat še vedno kopna tla zmrznila 30 cm globoko. Še hujše razmere so bile v mraziščih, kjer se je temperatura zraka brez prisotnosti snega spustila vse do -22 °C. Do nastanka snežne odeje je prišlo šele 13. januarja, tega dne je tudi dosegla maksimalno višino 17 cm. Zadnji dan meseca je zaradi mrzlih tal in dežja prišlo do poledice, zaradi pozitivne temperature zraka pa ni bilo žleda. Pogost pojav je bila megla, ob kateri je na drevju nastajalo ivje. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri, zaradi večje vlage in nizkih temperatur pa je bil merilec vetra nekaj časa tudi zamrznjen.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v januarju 2017.

Januar 2017 je odstopal po mesečnem povprečju, ne pa tudi po absolutnih ekstremih. Doslej najhladnejši mesec je bil februar 2012 s povprečno temperaturo -3,7 °C, letošnji januar pa je bil še za stopinjo bolj mrzel. Zabeleženo je bilo doslej največje število dni, v katerih se temperatura ves dan ne povzpne nad ledišče. Po drugi strani je bila najnižja izmerjena temperatura na postaji Zaplana, -16,1 °C, šele šesta najnižja v zadnjih 15 letih in tudi v mraziščih je bilo za skoraj 10 °C manj mrzlo od dosedanjih rekordnih vrednosti. Po večini kriterijev je bilo v februarju 2012 bolj mrzlo kot letos, vendar se je takratno mrzlo obdobje pričelo že v januarju, kasnejša otoplitev pa je močno dvignila februarsko temperaturno povprečje. Zaradi povečane vetrovnosti in premešanega ozračja so bile temperature v hribih nižje kot po nižinah, medtem ko je bilo letos zaradi temperaturne inverzije ravno obratno. Mrzlo obdobje v minulem januarju je zaznamovala vmesna otoplitev, nasprotno pa mraz v letu 2012 ni popuščal skozi celotno obdobje. Spodaj je primerjava dveh mrzlih obdobij in sicer mraza med 25. januarjem in 15. februarjem 2012 (22 dni), ter mraza med 6. in 30. januarjem 2017 (25 dni).

Bistvene značilnosti mrzlega obdobja:              2012 / 2017

• dnevi z najviÅ¡jo dnevno temperaturo pod 0 °C:       20 / 21
• dnevi z najviÅ¡jo dnevno temperaturo pod -5 °C:      13 / 10
• dnevi z najnižjo dnevno temperaturo pod -10 °C:   14 / 9
• dnevi z najviÅ¡jo dnevno temperaturo pod -10 °C:     3 / 0
• dnevi s povprečno temperaturo pod -10 °C:             6 / 3
• absolutna najnižja temperatura (°C):                 -14,4 / -16,1
• povprečna temperatura obdobja (°C):                  -7,9 / -6,0
• zmrzovanje tal ob odsotnosti snega:                      da / da
• občutek mraza zaradi vetra:                                večji / manjÅ¡i
• stopnja pojavljanja megle in visoke vlažnosti:   nizka / visoka