Septembra 1926 so Slovenijo zajele obilne padavine, ta dogodek je skupaj z povodnijo avgusta 1924 v javnosti znan kot nekak\u00c5\u00a1no \u00c2\u00bbneurje nad Polhograjskim hribovjem\u00c2\u00ab. Na tem obmo\u00c4\u008dju naj bi padlo najve\u00c4\u008d padavin. Mi\u00c5\u00a1ljenje, da je bilo neurje lokalizirano je morda posledica pomanjkanja podatkov z bolj zahodno le\u00c5\u00bee\u00c4\u008dih meteorolo\u00c5\u00a1kih postaj, ki so bile takrat na obmo\u00c4\u008dju Italije. Podatki so bili pa\u00c4\u008d dolgo \u00c4\u008dasa v italijanskih arhivih. Vse se je spremenilo ob digitalizaciji teh podatkov, tako da so javnosti dostopni tudi na internetu.<\/p>\n
Po \u00c5\u00bee znanih podatkih je bila v Ljubljani dvodnevna vi\u00c5\u00a1ina padavin 200mm, v \u00c5\u00bdireh pa 338mm. V enem dnevu (8h-8h) je v Ljubljani padlo 150mm, sicer je padlo v obdobju 24h najve\u00c4\u008d 201mm padavin.<\/p>\n
Po podatkih italijanskih hidrolo\u00c5\u00a1kih letopisov je bilo ponekod na zahodu padavin \u00c5\u00a1e ve\u00c4\u008d. V kraju Sv. Kri\u00c5\u00be pri Trstu je padlo skoraj 500mm padavin v dveh dneh, marsikje na tistem obmo\u00c4\u008dju je padlo okoli 300mm padavin v enem dnevu. 27.septembra 1926 je padlo v Postojni 151mm, v Trstu 155mm, v Gorici 130mm, v Vipavi 138mm, na Predmeji na Trnovskem gozdu 270mm in v Krekov\u00c5\u00a1ah na Idrijskem 298mm padavin. 27. in 28.septembra je padlo skupaj v Postojni 273mm, v Trstu 250mm, v Gorici 218mm, v Vipavi 255mm, na Predmeji 355mm in v Krekov\u00c5\u00a1ah 391mm padavin.<\/p>\n
Primerjava z povodnijo na obmo\u00c4\u008dju \u00c5\u00bdeleznikov septembra 2007 se ponuja kar sama od sebe. Vsekakor ni \u00c5\u00a1lo za 250-letno ujmo, kot se je to predstavljalo v medijih, pa na \u00c5\u00bealost tudi v uradnih in\u00c5\u00a1titucijah. Lahko re\u00c4\u008demo, da je bil maksimum padavin septembra 2007 zgolj na nesre\u00c4\u008dni lokaciji, kjer so bile posledice ujme \u00c5\u00a1e toliko ve\u00c4\u008dje zaradi samega nekra\u00c5\u00a1kega reliefa, poselitve in tudi neustreznih \u00c4\u008dlovekovih posegov v tamkaj\u00c5\u00a1njo pokrajino. Take ujme se na najbolj namo\u00c4\u008denih lokacijah sosednje Rezije dogajajo precej pogosteje, drugod pa redkeje, toda vsekakor je nesmiselno govoriti o 250-letnih ujmah. Taka miselnost je tudi nevarna in vodi k nepripravljenosti na prihajajo\u00c4\u008de nove naravne “nesre\u00c4\u008de”.<\/p>\n
Viri podatkov:<\/p>\n
– Bolletino Mensile<\/a>, italijanski hidrolo\u00c5\u00a1ki letopisi (slovenske meteorolo\u00c5\u00a1ke postaje zahodno od Rapalske meje)<\/p>\n