Obmo\u00c4\u008dje visokega zra\u00c4\u008dnega\u00c2\u00a0tlaka nad Sibirijo, pogosto bolj znano kot sibirski anticiklon, v zimskem \u00c4\u008dasu lahko vpliva tudi na Evropo. Eden takih anticiklonov, v preteklosti se je pogosteje pojavljal kot pa v zadnjih nekaj letih, je ob koncu januarja in v prvi polovici februarja proti srednji Evropi in Sredozemlju preusmerjal zelo hladno celinsko\u00c2\u00a0zra\u00c4\u008dno maso\u00c2\u00a0iznad\u00c2\u00a0severovzhodne Evrope.\u00c2\u00a0Nad Slovenijo je bila zra\u00c4\u008dna masa skoraj rekordno hladna, ki se je poznala predvsem v\u00c2\u00a0hribih, ni\u00c5\u00beinam pa\u00c2\u00a0zaradi obla\u00c4\u008dnega\u00c2\u00a0in pogosto vetrovnega vremena ni\u00c2\u00a0prinesla rekordno nizkih minimalnih\u00c2\u00a0temperatur. Prodor hladnega zraka\u00c2\u00a0bo ostal znan predvsem po dolgotrajno nizki temperaturi\u00c2\u00a0in mo\u00c4\u008dnemu vetru,\u00c2\u00a0ki\u00c2\u00a0je \u00c5\u00a1e stopnjeval ob\u00c4\u008dutek mraza.<\/p>\n
Polarni prodor je\u00c2\u00a0kljub podobno mrzli zra\u00c4\u008dni masi\u00c2\u00a0v posameznih regijah minil razli\u00c4\u008dno.\u00c2\u00a0\u00c4\u0152eprav je bila zra\u00c4\u008dna masa nad Slovenijo podobno hladna kot tista na ju\u00c5\u00benem Balkanu, pa je prodor hladnega zraka v Sloveniji z vidika mraza in sne\u00c5\u00benih padavin\u00c2\u00a0minil v precej milej\u00c5\u00a1i obliki, pa \u00c4\u008deprav je bila na marsikateri slovenski\u00c2\u00a0meteorolo\u00c5\u00a1ki postaji\u00c2\u00a0prva polovica februarja druga najhladnej\u00c5\u00a1a\u00c2\u00a0od sredine\u00c2\u00a0prej\u00c5\u00a1njega stoletja. Te\u00c5\u00bei\u00c5\u00a1\u00c4\u008de padavin v pokrajinah ju\u00c5\u00beno od nas je bila posledica sredozemskih ciklonov, ki so ob dotoku mrzlega zraka nastajali nad Sredozemljem, se\u00c2\u00a0pomikali predvsem preko ju\u00c5\u00benega Balkana in na Slovenijo vplivali\u00c2\u00a0le obrobno. Odsotnost sne\u00c5\u00bene odeje in jasnih\u00c2\u00a0nevetrovnih no\u00c4\u008di\u00c2\u00a0ni omogo\u00c4\u008dala prav zelo nizkih temperatur v slovenskem ni\u00c5\u00beinskem svetu, po drugi strani pa so zaradi odsotnosti snega globje zamrznila tla. Ob dejstvu, da je obmo\u00c4\u008dje Zaplane specifi\u00c4\u008dno po po\u00c4\u008ditni\u00c5\u00a1kem naselju\u00c2\u00a0so se v tem prostoru pojavljale dolo\u00c4\u008dene te\u00c5\u00beave predvsem na podro\u00c4\u008dju zamrzovanja izpostavljenih\u00c2\u00a0delov vodovodnega sistema.<\/p>\n
Prav na obmo\u00c4\u008dju Zaplane je\u00c2\u00a0zapadlo manj snega kot v bli\u00c5\u00benji okolici. Vzrok\u00c2\u00a0je jugovzhodna smer vetrov v ni\u00c5\u00bejih plasteh ozra\u00c4\u008dja, zaradi katerih so se padavine na poti preko Krimskega vi\u00c5\u00a1avja zaustavljale in su\u00c5\u00a1ile, ponovno pa so se okrepile na prvih grebenih, usmerjenih pravokotno na smer vetra. Tak primer je bil 4. februarja, ko je na\u00c2\u00a0Zaplani padlo le 6 cm snega, ponekod v Polhograjskem hribovju\u00c2\u00a0pa tudi ve\u00c4\u008d kot 30 cm.\u00c2\u00a0Do podobnega u\u00c4\u008dinka je prihajalo tudi ob sne\u00c5\u00beenju\u00c2\u00a07. februarja, ko je v okolici Logatca padel le kak\u00c5\u00a1en cm snega, drugod pa dosti ve\u00c4\u008d. V obeh primerih je k tanj\u00c5\u00a1i sne\u00c5\u00beni odeji na Spodnji Zaplani pripomogel tudi mo\u00c4\u008dan veter. Na bolj zati\u00c5\u00a1ni vremenski postaji Petkovec, 2 km zahodneje, je\u00c2\u00a0bilo 9. februarja\u00c2\u00a010 cm, na vremenski postaji Zaplana 5 cm, opazno ve\u00c4\u008d snega pa je bilo\u00c2\u00a0tudi na obmo\u00c4\u008dju Zgornje Zaplane. Meritve vi\u00c5\u00a1ine snega so bile zaradi vetra manj reprezentativne za \u00c5\u00a1ir\u00c5\u00a1o okolico, saj je bilo\u00c2\u00a0na bolj zati\u00c5\u00a1ni vremenski postaji Zaplana znotraj samega naselja ve\u00c4\u008d snega kot na bli\u00c5\u00benjih odprtih travnikih, kjer je veter sne\u00c5\u00beno odejo\u00c2\u00a0povsem\u00c2\u00a0spihal. Ve\u00c4\u008d snega, do 15 cm, je na Zaplani padlo \u00c5\u00a1ele 11. in 12. februarja. Razmerje med snegom in vodo je pri suhem snegu, kakr\u00c5\u00a1en je padal ob tokratnem mrazu, druga\u00c4\u008dno kot pri mokrem.\u00c2\u00a0Ob 1 mm padavin lahko pade ve\u00c4\u008d cm suhega snega.\u00c2\u00a0Iz tega sledi, da je bila lahko med dvema bli\u00c5\u00benjima\u00c2\u00a0krajema razlika v debelini sne\u00c5\u00bene odeje znatna, a hkrati tudi,\u00c2\u00a0da je bila\u00c2\u00a0razlika v padli koli\u00c4\u008dini padavin majhna.<\/p>\n
Zaradi razjasnitev je bila mrzla predvsem no\u00c4\u008d na 14. februar, ki pa Zaplani ni prinesla ekstremnega mraza. Na Spodnji Zaplani se je ohladilo na -14,4 \u00c2\u00b0C, do okoli\u00c2\u00a0-25\u00c2\u00a0\u00c2\u00b0C pa je temperatura padla le v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih.\u00c2\u00a0Opisani prodor mrzlega zraka Zaplani ni prinesel\u00c2\u00a0nekih\u00c2\u00a0standardnih\u00c2\u00a0vremenskih ekstremov. Rekordno najni\u00c5\u00beja temperatura na meteorolo\u00c5\u00a1ki postaji Zaplana ni bila dose\u00c5\u00beena, kot tudi\u00c2\u00a0ne v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih.\u00c2\u00a0Najni\u00c5\u00beja temperatura tekom mrzlega obdobja je bila izmerjena na Ulovki (-16 \u00c2\u00b0C) in ne na Spodnji Zaplani, \u00c4\u008deprav je navadno ravno obratno. Kljub dolgotrajnemu mrazu in pogostemu sne\u00c5\u00beenju sne\u00c5\u00bena odeja ni presegla 25 cm, ki je bila sicer izmerjena v oktobru 2011. V\u00c2\u00a0\u00c4\u008dasu obstoja meteorolo\u00c5\u00a1ke postaje Zaplana pa \u00c5\u00a1e nikoli\u00c2\u00a0ni bil zabele\u00c5\u00been tako dolg niz ledenih\u00c2\u00a0dni, v katerih se temperatura tudi \u00c4\u008dez dan ni dvignila nad ledi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de, prav tako pa je bilo izjemno dolgo tudi\u00c2\u00a0obdobje z dnevno temperaturo pod -5 \u00c2\u00b0C.<\/p>\n
Statistika\u00c2\u00a0mrzlega obdobja\u00c2\u00a0na Spodnji Zaplani 566 m:<\/strong><\/p>\n -\u00c2\u00a012 zaporednih dni z najvi\u00c5\u00a1jo dnevno temperaturo\u00c2\u00a0-5 \u00c2\u00b0C ali ni\u00c5\u00bejo<\/p>\n -\u00c2\u00a020 zaporednih klimatolo\u00c5\u00a1kih ledenih dni z najvi\u00c5\u00a1jo dnevno temperaturo pod 0\u00c2\u00a0\u00c2\u00b0C<\/p>\n – 13 zaporednih mrzlih dni s temperaturo vsaj -10 \u00c2\u00b0C<\/p>\n -\u00c2\u00a0trije dnevi\u00c2\u00a0z najvi\u00c5\u00a1jo dnevno temperaturo pod -10 \u00c2\u00b0C<\/p>\n – v dveh\u00c2\u00a0dneh povpre\u00c4\u008dna dnevna temperatura -12 \u00c2\u00b0C<\/p>\n -\u00c2\u00a0izrazito stopnjevan ob\u00c4\u008dutek mraza zaradi vetra\u00c2\u00a0(odvisno od mikrolokacije meritev vetra, na\u00c4\u008dina izra\u00c4\u008dunavanja tega indeksa\u00c2\u00a0in predvsem merilne opreme)<\/p>\n -\u00c2\u00a0absolutna najni\u00c5\u00beja temperatura\u00c2\u00a0-14,4 \u00c2\u00b0C<\/p>\n -\u00c2\u00a0najve\u00c4\u008dja vi\u00c5\u00a1ina\u00c2\u00a0sne\u00c5\u00bene odeje\u00c2\u00a015 cm<\/p>\n – globoka zamrznitev\u00c2\u00a0tal v\u00c2\u00a0dneh pred nastankom\u00c2\u00a0sne\u00c5\u00bene odeje<\/p>\n<\/blockquote>\n Viri podatkov:<\/p>\n – podatki z zasebnih meteorolo\u00c5\u00a1kih postaj<\/p>\n – spletne strani Agencije RS za okolje<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Obmo\u00c4\u008dje visokega zra\u00c4\u008dnega\u00c2\u00a0tlaka nad Sibirijo, pogosto bolj znano kot sibirski anticiklon, v zimskem \u00c4\u008dasu lahko vpliva tudi na Evropo. Eden takih anticiklonov, v preteklosti se je pogosteje pojavljal kot pa v zadnjih nekaj letih, je ob koncu januarja in v prvi polovici februarja proti srednji Evropi in Sredozemlju preusmerjal zelo hladno celinsko\u00c2\u00a0zra\u00c4\u008dno maso\u00c2\u00a0iznad\u00c2\u00a0severovzhodne Evrope.\u00c2\u00a0Nad Slovenijo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[15],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6830"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6830"}],"version-history":[{"count":75,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6830\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6851,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6830\/revisions\/6851"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6830"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6830"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6830"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}\n