![\"tornado1\"](\"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/wp-content\/uploads\/2009\/07\/tornado1.jpg\" "\\"tornado1\\"")
<\/a>Posledice tornada (foto: Miran Trontelj).<\/em><\/p>\nObseg \u0161kode je bil neverjetno omejen, zato pa je bila \u0161koda ponekod izredno velika: hi\u0161e brez ostre\u0161ja, poru\u0161eni zidovi in dimniki, nekatera ostre\u0161ja je odneslo celo 200 m stran od hi\u0161. Najvecja \u0161koda je bila v Hotedrsici, saj je tam tornado potoval c\u008dez strnjeno naselje. Sicer je bila glede na velikost naselja najvec\u008dja \u0161koda ugotovljena v zaselku Jelovec na Spodnji Zaplani.<\/p>\n Sredisce tornada je zgre\u0161ilo obmoc\u008dje sedanje meteorolo\u0161ke postaje Zaplana za okoli 100 m. S klasic\u008dnim barometrom je bil zabelezen izreden padec zrac\u008dnega pritiska.<\/p>\n Na obmoc\u008dju meteorolo\u0161ke postaje je pihal orkanski jugovzhodni veter, kar gre sklepati predvsem na podlagi podrtega drevja, od kod so letele veje po zraku in v katero smer so imele mlaj\u0161e smreke svoje vrhove zvite praktic\u008dno do tal. V tistem c\u008dasu so bila drevesa seveda olistana, po viharju so bile hi\u0161ne fasade povsem prekrite z listjem. Pred neurjem je bilo opa\u017eenih nenavadno veliko divjih \u017eivali, ki so nevarnost oz. velike baric\u008dne spremembe oc\u008ditno zaslutile nekoliko prej. Vrsta dogodkov nakazuje, da posebnih opozorilnih znakov pred neurjem ni bilo in da se je vse skupaj odvijalo zelo hitro. Tako je vihar ljudi presenetil sredi najrazlicnej\u0161ih opravil.<\/p>\n Znano je sicer nekaj podrobnosti o vremenu za tisti dan. Predvsem ni bilo pretirano vroc\u008de. Glede na meteorolo\u0161ke postaje Rovte, Vrhnika in Planina pri Rakeku je bila na Zaplani najvi\u0161ja dnevna temperature 25 \u00b0C, pihal je jugozahodni veter, ob 15:00 uri popoldne pa je bilo \u017ee prete\u017eno oblac\u008dno vreme. Ozrac\u008dje je bilo izrazito vla\u017eno, kar je razvidno tudi iz podatkov radiosonda\u017enega balona, spu\u0161cenega iz Vidma v sosednji Italiji.<\/p>\n Na sliki sta vidni dve supercelic\u008dni nevihti. Ena od celic je nato potovala proti Notranjski, nato pa se nad Hotedrsico, kjer se relief moc\u008dno zni\u017ea in raz\u0161iri, ponovno okrepila. Hladna fronta je sicer potovala v smeri severozahod-jugovzhod, neurje pa v smeri proti severovzhodu v skladu z vetrovi pri tleh. Po nekaterih podatkih za tisti dan obstajajo radarske meritve padavin, vendar je zanimivo, da po radarskih posnetkih nevihtne celice niso bile ekstremno moc\u008dno razvite. Oc\u008ditno se je glavnina dogajanja zgodila v ni\u017ejih plasteh ozrac\u008dja. V povprec\u008dju je padlo 25 mm de\u017eja, je pa vpra\u0161ljiva kakovost meritev na meteorolo\u0161kih postajah, ki jih je tornado neposredno prizadel. Na nobeni od njih ni bila zabele\u017eena toc\u008da.<\/p>\n \u0160e dvajset let po tornadu so v naravi vidne posledice. Zahodno od Jezerca na Zaplani so vidni pasovi, kjer ni mogoc\u008de najti vec\u008djega drevesa. Cez omenjeno obmocje je \u0161lo jedro vrtinca in dokonc\u008dno je bilo potrebno posekati prav vsa drevesa. Danes tam rastejo predvsem mlada listnata drevesa, na obeh robovih teh pasov pa \u0161e vedno raste smrekov gozd, ostanek nekdanjih smrekovih sestojev.<\/p>\n Te\u017eko si je zamisliti, kak\u0161no \u0161kodo bi vihar take vrste povzroc\u008dil v dana\u0161njem c\u008dasu. Dejstvo je, da je bilo leta 1986 obmoc\u008dje opusto\u0161\u0161enja manj poseljeno, kot je danes. Posebno katastrofalne posledice bi bile, c\u008de bi se tornado tako kot leta 1986 pojavil ravno na soboto. Pri tem \u0161e posebno dobro velja izrek, da “tam, kjer nic\u008d ni, \u0161e ujma ne vzame”!<\/p>\n Dodatne informacije:<\/strong><\/p>\n Revija UJMA – meteorolo\u0161ke razmere in posledice neurja<\/a><\/p>\n<\/a>Posledice tornada (foto: Miran Trontelj).<\/em><\/p>\n<\/a>Zemljevid poti tornada (vir: revija UJMA).<\/em><\/p>\n<\/a>Fotografija, slikana z Zaplane, ka\u017ee del opusto\u0161enega obmoc\u008dja. Pot tornada se vsaj na sredini fotografije ujema s pasovi mladega in svetlej\u0161ega listnatega gozda. Temnej\u0161i iglasti gozd je bil v glavnem povsem unic\u008den.<\/em><\/p>\n<\/a>Po tornadu je barometer na fotografiji kazal vrednost pribli\u017eno 970 hPa (kazalec levo spodaj). Barometer je \u0161e vedno v uporabi in ka\u017ee dokaj podobne vrednosti zrac\u008dnega pritiska kot novi elektronski barometer.<\/em><\/p>\n<\/a>Leva c\u008drta (temperatura rosisca) in desna c\u008drta (temperatura zraka) sta po celi atmosferi precej skupaj, kar pomeni da je bila relativna vlaga zelo visoka. Po celotni vi\u0161ini je zelo konstantno pihal jugozahodni veter<\/em> (vir: univerza Wyoming).<\/p>\n<\/a> Pogled z Zaplane proti Hotedrsici 19.avgusta 2006, ko je bilo vreme podobno kot leta 1986; jugozahodni veter je iz Sredozemlja dovajal veliko vlage, zato se proti zahodu ne vidi niti 600 m vi\u0161jega Javornika nad Hotedrsico. Fotografirano je v podobnem casu, kot je nastal tornado. Zaradi dolocenega kota sonca je na zahodu sicer velika oblac\u008dna gmota slabo opazna.<\/em><\/p>\n<\/a>Satelitska slika, posneta nekoliko pred viharjem (vir: NEODAAS).<\/em><\/p>\n<\/a>Na obmoc\u008dju najvec\u008djih uc\u008dinkov viharja rastejo danes med starej\u0161im smrekovim gozdom zgolj mladi listavci.<\/em><\/p>\n<\/a>Na obmoc\u008dju Jezerca so opazne nekdanje poseke po viharju (sredina fotografije).<\/em><\/p>\n