{"id":4634,"date":"2010-09-19T23:48:25","date_gmt":"2010-09-19T21:48:25","guid":{"rendered":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/?p=4634"},"modified":"2010-09-23T12:03:23","modified_gmt":"2010-09-23T10:03:23","slug":"dezevje-septembra-2010","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/?p=4634","title":{"rendered":"De\u00c5\u00beevje 18.septembra 2010"},"content":{"rendered":"

Na\u00c5\u00a1i kraji so bili dolgo \u00c4\u008dasa\u00c2\u00a0pod vplivom frontalnega vala in v vi\u00c5\u00a1inah so prevladovali vla\u00c5\u00beni jugozahodni vetrovi. Dotok toplega in vla\u00c5\u00benega zraka iznad Sredozemlja je povzro\u00c4\u008dil na alpsko-dinarski\u00c2\u00a0gorski pregradi\u00c2\u00a0intenzivno izlo\u00c4\u008danje padavin. Vi\u00c5\u00a1inski jugozahodni veter je nato\u00c2\u00a0padavine odna\u00c5\u00a1al proti severovzhodu nad dobr\u00c5\u00a1en del Slovenije. Obilne padavine so\u00c2\u00a0bile tudi zaradi striga vetra, saj se je topla zra\u00c4\u008dna masa z jugozahodnim vetrom\u00c2\u00a0narivala na klin hladnej\u00c5\u00a1ega zraka pri tleh, ki se je nad Slovenijo raz\u00c5\u00a1iril\u00c2\u00a0v petek 17.septembra. De\u00c5\u00beevje je bilo zelo obse\u00c5\u00beno, zajelo je\u00c2\u00a0dobr\u00c5\u00a1en del Slovenije in je kot tako \u00c5\u00a1e najbolj podobno de\u00c5\u00beevju septembra 1926, ki pa ga po koli\u00c4\u008dini in intenziteti padavin ve\u00c4\u008dinoma ni preseglo. Obilnej\u00c5\u00a1e de\u00c5\u00beevje od leto\u00c5\u00a1njega je bilo vsaj na obmo\u00c4\u008dju osrednje Slovenije tudi septembra 1933.\u00c2\u00a0September je tisti mesec, ko so pogosto izpolnjeni vsi pogoji za mo\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1a de\u00c5\u00beevja. Morje je toplo, v ozra\u00c4\u008dju je \u00c5\u00a1e\u00c2\u00a0veliko vlage, v primerjavi s poletnimi meseci pa so nad Evropo \u00c5\u00bee bolj izra\u00c5\u00beeni zahodni zra\u00c4\u008dni tokovi.<\/p>\n

Na Zaplani je pri\u00c4\u008delo de\u00c5\u00beevati\u00c2\u00a016.septembra popoldne, de\u00c5\u00beevalo je ves naslednji dan, padavine pa so se okrepile zlasti po prehodu prizemne vremenske fronte 17.septembra zve\u00c4\u008der. Najmo\u00c4\u008dneje je de\u00c5\u00beavalo\u00c2\u00a0v prvi polovici no\u00c4\u008di na 18.september. Nalivi niso bili ekstremno mo\u00c4\u008dni, so bili pa zato dolgotrajni. Po prehodu prizemne hladne fronte je na Zaplani zapihal mo\u00c4\u008dan severovzhodni veter s hitrostjo 33km\/h. Merilnik vetra na avtomatski vremenski postaji Zaplana bele\u00c5\u00bei hitrost vetra le vsakih 12 sekund, tako da so bili sunki vetra zagotovo precej mo\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1i in so\u00c2\u00a0morda dosegali celo hitrosti okoli 50km\/h. To ne bi bilo ni\u00c4\u008d posebnega, \u00c4\u008de ne bi ob mo\u00c4\u008dnem vetru, ki je pihal tri ure, \u00c5\u00a1e\u00c2\u00a0mo\u00c4\u008dno de\u00c5\u00beevalo. To\u00c2\u00a0je bila prava preizku\u00c5\u00a1nja za stre\u00c5\u00a1ne kritine na obmo\u00c4\u008dju Zaplane. V okolici\u00c2\u00a0se mo\u00c4\u008dan vzhodni veter namre\u00c4\u008d\u00c2\u00a0ni pojavil, kar je razvidno iz podatkov zasebnih meteorolo\u00c5\u00a1kih postaj na Vrhniki, Petkovcu in v\u00c2\u00a0Logatcu. De\u00c5\u00beevati je prenehalo v nedeljo 19.septembra dopoldne.<\/p>\n

Na meteorolo\u00c5\u00a1ki postaji Zaplana je v celotnem de\u00c5\u00beevju padlo 238,8mm de\u00c5\u00beja. Toliko padavin v enem poslab\u00c5\u00a1anju vremena\u00c2\u00a0na\u00c2\u00a0omenjeni meteorolo\u00c5\u00a1ki postaji od leta 2006 naprej\u00c2\u00a0\u00c5\u00a1e ni bilo izmerjeno. Podrobnej\u00c5\u00a1i pregled podatkov razkrije, da je bil na obmo\u00c4\u008dju Zaplane\u00c2\u00a0to tudi edini rekord, dose\u00c5\u00been v\u00c2\u00a0minulem de\u00c5\u00beevju. Padavine so po intenzivnosti dale\u00c4\u008d zaostajale za tistimi 2.julija 2007, v enem dnevu pa je padlo tudi \u00c5\u00bee ve\u00c4\u008d padavin. Tako je bilo 3.julija 2007 ob 8:00 uri zjutraj (dogovorjen\u00c2\u00a0klimatolo\u00c5\u00a1ki termin za meritve padavin) za zadnjih 24 ur na Zaplani izmerjeno 148,8mm, 30.marca 2009 pa 135,8mm de\u00c5\u00beja. V\u00c2\u00a0tokratnem de\u00c5\u00beevju je 113,4mm de\u00c5\u00beja\u00c2\u00a0padlo 18.septembra. Vendar je to zgolj statistika, povsem druga\u00c4\u008dne podatke dobimo, \u00c4\u008de upo\u00c5\u00a1tevamo druge \u00c4\u008dasovne termine, denimo termin od polno\u00c4\u008di prvega, do polno\u00c4\u008di drugega dne. Na podlagi takega izra\u00c4\u008duna je 18.septembra padlo\u00c2\u00a0165,2mm de\u00c5\u00beja in toliko padavin v enem dnevu na Zaplani\u00c2\u00a0po letu 2006 \u00c5\u00a1e ni bilo izmerjeno. Izmerjena koli\u00c4\u008dina padavin je vredna velikega zaupanja, saj je bilo ob tolik\u00c5\u00a1ni koli\u00c4\u008dini vode\u00c2\u00a0s pomo\u00c4\u008djo\u00c2\u00a0klasi\u00c4\u008dne posode in menzure izmerjeno le za 0,3mm manj padavin, kot jih je zabele\u00c5\u00beila\u00c2\u00a0samodejna vremenska postaja.<\/p>\n

\"\"<\/a>Kumulativa padavin v treh najmo\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1ih de\u00c5\u00beevjih na Zaplani. Izbrani primeri se navezujejo na de\u00c5\u00beevja v obdobju od 2. do 5.julija 2007, 29. do 1.aprila 2009 in 16. do 19.septembra 2010.<\/em><\/p>\n

Skupna koli\u00c4\u008dina de\u00c5\u00beja je bila v marsikaterem slovenskem kraju, pa \u00c4\u008deprav\u00c2\u00a0v\u00c2\u00a0osrednji Sloveniji, kjer ni bilo predvideno toliko de\u00c5\u00beja,\u00c2\u00a0ve\u00c4\u008dja od tiste na Zaplani. Nekoliko ni\u00c5\u00beja kumulativa padavin na Zaplani je predvsem posledica padavin\u00c2\u00a0 17.septembra zve\u00c4\u008der, ko je na obmo\u00c4\u008dju \u00c5\u00bdirov in Polhograjskega hribovja mo\u00c4\u008dno de\u00c5\u00beevalo, na Zaplani pa je bilo padavin precej manj.\u00c2\u00a0Omenjenega dne je bilo popoldne na Zaplani izmerjeno dobrih 20mm de\u00c5\u00beja, medtem ko ga je v \u00c5\u00a0entjo\u00c5\u00a1tu nad Horjulom, le nekaj kilometrov severneje, padlo preko 100mm. Omenjenega dne je bilo najmanj de\u00c5\u00beja v Logatcu,\u00c2\u00a0 koli\u00c4\u008dina padavin pa je mo\u00c4\u008dno nara\u00c5\u00a1\u00c4\u008dala proti severozahodu. Velike razlike so bile \u00c5\u00bee med Spodnjo in Zgornjo Zaplano\u00c2\u00a0 na obmo\u00c4\u008dju Miznega Dola. Naslednji dan se je situacija obrnila in najbolj namo\u00c4\u008den je bil Logatec. Sledila je Zaplana, koli\u00c4\u008dina padavin pa je proti severu upadala, vendar \u00c5\u00a1e zdale\u00c4\u008d ni bilo takih razlik v izmerjenih padavinah, kot dan pred tem.<\/p>\n

Na obmo\u00c4\u008dju meteorolo\u00c5\u00a1ke postaje Zaplana de\u00c5\u00beevje ni povzro\u00c4\u008dilo nikakr\u00c5\u00a1ne \u00c5\u00a1kode, kar gre pripisati hitremu ponikanju padavinske vode v kra\u00c5\u00a1ko podzemlje. Druga\u00c4\u008de je bilo v Logatcu in ob vodotoku\u00c2\u00a0Rovtarica, kjer\u00c2\u00a0je pri\u00c5\u00a1lo do poplav, ter\u00c2\u00a0pri \u00c5\u00beagi Zav\u00c4\u008dan pri Rovtah, kjer\u00c2\u00a0se je\u00c2\u00a0zaradi omejenega obmo\u00c4\u008dja nekra\u00c5\u00a1kih kamnin spro\u00c5\u00beil zemeljski plaz. V Ponikvah ob Rovtarici\u00c2\u00a0se je v globino\u00c2\u00a0udrl del stanovanjske hi\u00c5\u00a1e,\u00c2\u00a0za katero se je\u00c2\u00a0\u00c5\u00bee pred tem vedelo, da stoji nad kra\u00c5\u00a1kim\u00c2\u00a0breznom.\u00c2\u00a0Na Verdu je bil na tamkaj\u00c5\u00a1nji\u00c2\u00a0hidrolo\u00c5\u00a1ki postaji\u00c2\u00a0zabele\u00c5\u00been doslej najvi\u00c5\u00a1ji vodostaj\u00c2\u00a0Ljubljanice, saj je voda poplavila tablo z ozna\u00c4\u008denim doslej najvi\u00c5\u00a1jim vodostajem, zabele\u00c5\u00beenim v 70. letih prej\u00c5\u00a1njega stoletja. Najve\u00c4\u008d de\u00c5\u00beja\u00c2\u00a0je padlo v \u00c4\u0152rnovr\u00c5\u00a1kih hribih, ki so sicer\u00c2\u00a0znani po obilnih padavinah.\u00c2\u00a0Na meteorolo\u00c5\u00a1ki postaji Zadlog nad Idrijo je bil dose\u00c5\u00been celo nov slovenski rekord v padavinah. Tamkaj\u00c5\u00a1nja\u00c2\u00a0samodejna\u00c2\u00a0meteorolo\u00c5\u00a1ka postaja sicer\u00c2\u00a0ni del dr\u00c5\u00beavne meteorolo\u00c5\u00a1ke slu\u00c5\u00bebe, saj deluje v okviru agrometeorolo\u00c5\u00a1ke mre\u00c5\u00bee slovenske\u00c2\u00a0Fitosanitarne uprave. Tam je v celotnem poslab\u00c5\u00a1anju vremena padlo neverjetnih 647,6mm, v enem dnevu pa je bilo zabele\u00c5\u00beeno skoraj\u00c2\u00a0400mm de\u00c5\u00beja. Tako veliko koli\u00c4\u008dino padavin potrjujejo slike vremenskega radarja na Lisci, uradna meteorolo\u00c5\u00a1ka postaja\u00c2\u00a0Otlica na robu Trnovskega gozda in zasebna meteorolo\u00c5\u00a1ka postaja v \u00c4\u0152rnem Vrhu nad Idrijo. Na omenjenih dveh postajah je v celotnem poslab\u00c5\u00a1anju padlo 539mm oz.\u00c2\u00a0ve\u00c4\u008d kot\u00c2\u00a0450mm de\u00c5\u00beja.<\/p>\n

\u00c2\u00a0Viri podatkov:<\/p>\n

– podatki z zasebnih meteorolo\u00c5\u00a1kih postaj<\/p>\n

– Slovenski meteorolo\u00c5\u00a1ki forum SLOMETEO<\/p>\n

– mre\u00c5\u00bea agrometeorolo\u00c5\u00a1kih postaj MKGP FURS<\/p>\n

– ARSO poro\u00c4\u008dila o izrednih vremenskih dogodkih<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Na\u00c5\u00a1i kraji so bili dolgo \u00c4\u008dasa\u00c2\u00a0pod vplivom frontalnega vala in v vi\u00c5\u00a1inah so prevladovali vla\u00c5\u00beni jugozahodni vetrovi. Dotok toplega in vla\u00c5\u00benega zraka iznad Sredozemlja je povzro\u00c4\u008dil na alpsko-dinarski\u00c2\u00a0gorski pregradi\u00c2\u00a0intenzivno izlo\u00c4\u008danje padavin. Vi\u00c5\u00a1inski jugozahodni veter je nato\u00c2\u00a0padavine odna\u00c5\u00a1al proti severovzhodu nad dobr\u00c5\u00a1en del Slovenije. Obilne padavine so\u00c2\u00a0bile tudi zaradi striga vetra, saj se je topla zra\u00c4\u008dna […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[12],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4634"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4634"}],"version-history":[{"count":46,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4634\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4651,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4634\/revisions\/4651"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4634"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4634"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4634"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}