V vsej merilni zgodovini vremenske postaje je bil hud zimski mraz, kakr\u00c5\u00a1en se je pojavljal \u00c5\u00a1e v prej\u00c5\u00a1njem stoletju, zelo redek. \u00c5\u00a0e redkeje so v primeru mrzlega zraka sovpadli vsi preostali pogoji za mo\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1e no\u00c4\u008dno ohlajanje, kot so jasno nebo, brezvetrje, sne\u00c5\u00bena odeja in nizka vla\u00c5\u00benost ozra\u00c4\u008dja. Vso bedo minulih milih zim odslikuje podatek, da na Zaplani ve\u00c4\u008djega mraza od tistega 1. marca 2005, ko je bilo izmerjeno -18,5 \u00c2\u00b0C, kasneje ni bilo ve\u00c4\u008d niti v katerem od osrednjih zimskih mesecev. Tudi letos smo se z najhuj\u00c5\u00a1im mrazom soo\u00c4\u008dili na pragu meteorolo\u00c5\u00a1ke pomladi.<\/p>\n
Po mar\u00c4\u008devskem mrazu leta 2005 je sicer bilo nekaj primerov zelo mrzlega zraka, vendar skoraj nikoli niso bili izpolnjeni vsi zgoraj na\u00c5\u00a1teti pogoji. V februarju 2012 zaradi oblakov in pomanjkanja snega ni pri\u00c5\u00a1lo do nizkih temperatur, podobno pa je bilo tudi v januarju 2017. Tega je sicer zaznamovala nizka povpre\u00c4\u008dna mese\u00c4\u008dna temperatura, nikakor pa ne izjemen mraz pod -20 \u00c2\u00b0C.<\/p>\n
<\/p>\n
Nenadno ogretje stratosfere<\/strong><\/p>\n Da se je v Sloveniji v preteklosti izjemen mraz pogosto pojavil v februarju in ne v decembru, kot bi to pri\u00c4\u008dakovali, ni zgolj naklju\u00c4\u008dje. Nad severnim polom se v stratosferski plasti ozra\u00c4\u008dja (ve\u00c4\u008d kot 10 km nad tlemi) jeseni ustvari gmota zelo mrzlega zraka s sistemom zahodnih vetrov. Do spomladanskega, takrat \u00c5\u00bee dokon\u00c4\u008dnega razpada omenjenega polarnega vrtinca pride navadno v marcu ali aprilu, v\u00c4\u008dasih pa se zgodi, da sredi zime pride do njegovega ogretja, nato pa razcepa ali vsaj njegove oslabitve. Pri tem zahodna cirkulacija oslabi, mrzel zrak iznad severnega pola pa se spusti v ni\u00c5\u00beje geografske \u00c5\u00a1irine, najve\u00c4\u008dkrat na obmo\u00c4\u008dje Severne Amerike in Evrazije, od koder lahko ob ugodnih razmerah dose\u00c5\u00bee tudi Evropo. Posledica sprememb polarnega vrtinca se lahko v ni\u00c5\u00bejih slojih ozra\u00c4\u008dja v Evropi poka\u00c5\u00beejo v povpre\u00c4\u008dju dva tedna zatem, pri \u00c4\u008demer pa razcep vrtinca ne pomeni nujno zimskega vremena povsod na obmo\u00c4\u008dju severne hemisfere Zemlje, dogajanje v ni\u00c5\u00bejih slojih ozra\u00c4\u008dja tudi nujno ne sledi burnim spremembam v vi\u00c5\u00a1ji stratosferi. Dejstvo pa je, da ob ve\u00c4\u008djih spremembah polarnega vrtinca pogosteje sledi zimsko vreme kot ne. Do tega pojava najpogosteje prihaja v januarju in v za\u00c4\u008detku februarja, kar vsaj delno pojasni pojavljanje izrednih zimskih dogodkov v februarju ali celo \u00c5\u00a1e kasneje.<\/p>\n <\/p>\n Hud mraz ob koncu februarja 2018<\/strong><\/p>\n Letos je do razcepa polarnega vrtinca na dve manj\u00c5\u00a1i jedri pri\u00c5\u00a1lo v dneh okrog 12. februarja in kmalu se je izkazalo, da bomo posledice \u00c5\u00a1e kako ob\u00c4\u008dutili ravno na obmo\u00c4\u008dju Evrope. Mrzel, celinski zrak je pri\u00c4\u008del nad na\u00c5\u00a1e kraje dotekati v soboto, 24. februarja. Pogosto sne\u00c5\u00beenje je bilo posledica dotoka mrzlega zraka nad toplo Sredozemlje, pri \u00c4\u008demer je prihajalo do nastanka obmo\u00c4\u008dij nizkega zra\u00c4\u008dnega tlaka in padavin, ki so z juga ob\u00c4\u008dasno zajemale tudi obmo\u00c4\u008dje osrednje Slovenije. Obla\u00c4\u008dno vreme s pogostim sne\u00c5\u00beenjem je sprva prineslo hud mraz v gorah, \u00c4\u008deprav je bil tudi na vremenski postaji Zaplana v ponedeljek, 26. februarja prisoten ob\u00c4\u008dutek mraza zaradi vetra okoli -23 \u00c2\u00b0C. V tak\u00c5\u00a1nih razmerah je na Zaplani sicer najbolj mrzlo na razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko. Najvi\u00c5\u00a1ja temperatura zraka ta dan ni presegla -10 \u00c2\u00b0C, kar pa je bilo v bli\u00c5\u00benji preteklosti zabele\u00c5\u00beeno \u00c5\u00bee nekajkrat. Suh sneg je okrepljen severovzhodni veter prena\u00c5\u00a1al v zamete.<\/p>\n <\/p>\n
![\"\"](\"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/wp-content\/uploads\/2018\/02\/hiska3.jpg\")
<\/a>Suh sneg z vetrom vpliva na kakovost meritev, saj pogosto oklepa merilne naprave in povzro\u00c4\u008di neza\u00c5\u00beeleno zmanj\u00c5\u00a1anje pretoka zraka.