{"id":13223,"date":"2016-10-19T08:28:55","date_gmt":"2016-10-19T06:28:55","guid":{"rendered":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/?p=13223"},"modified":"2016-10-19T08:28:55","modified_gmt":"2016-10-19T06:28:55","slug":"izjemni-vremenski-dogodki-na-logaskem-v-zadnjih-treh-desetletjih","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/?p=13223","title":{"rendered":"Izjemni vremenski dogodki na Loga\u00c5\u00a1kem v zadnjih treh desetletjih"},"content":{"rendered":"

Neko\u00c4\u008d je pod geslom \u00e2\u20ac\u017eNi\u00c4\u008d nas ne sme presenetiti\u00e2\u20ac\u0153 potekala akcija na podro\u00c4\u008dju dru\u00c5\u00bebene samoza\u00c5\u00a1\u00c4\u008dite. Pred nedavnim je pri\u00c4\u008dela tudi loga\u00c5\u00a1ka Civilna za\u00c5\u00a1\u00c4\u008dita ob\u00c4\u008dane z mo\u00c5\u00benostmi samoza\u00c5\u00a1\u00c4\u008dite v primeru naravnih nesre\u00c4\u008d seznanjati s serijo \u00c4\u008dlankov v Loga\u00c5\u00a1kih novicah.<\/p>\n

In katere z vremenom povezane naravne nesre\u00c4\u008de so nas v zadnjih 30 letih na obmo\u00c4\u008dju ob\u00c4\u008dine Logatec vendarle presenetile? V Dru\u00c5\u00a1tvu za raziskovanje vremena in podnebja opisujemo nekaj tovrstnih naravnih nesre\u00c4\u008d, ki so povzro\u00c4\u008dile materialno \u00c5\u00a1kodo in se prebivalcem najbolj vtisnile v spomin. Nekatere vremenske ujme so prizadele celotno ob\u00c4\u008dino, druge le njen manj\u00c5\u00a1i del.<\/p>\n

 <\/p>\n

Tornado 23. avgusta 1986<\/b><\/p>\n

Pozno popoldanski prehod hladne fronte je zaznamoval tornado, ki je v ozkem pasu med Hotedr\u00c5\u00a1ico in Ljubljanskim barjem povzro\u00c4\u008dil veliko gmotno \u00c5\u00a1kodo. Poleg ozkega in dolgega obmo\u00c4\u008dja opusto\u00c5\u00a1enja govori v prid nastanka tornada ve\u00c4\u008d primerov bli\u00c5\u00benjih dreves, ki so bila na povsem ravnem rasti\u00c5\u00a1\u00c4\u008du podrta v nasprotni smeri. Pri tornadu gre namre\u00c4\u008d za vrtin\u00c4\u008dast veter, pri obi\u00c4\u008dajnih nevihtah pa za nevihtni veter iz iste smeri. Na divjanje tornada je nakazovala tudi velika \u00c5\u00a1koda, ki jo je lahko povzro\u00c4\u008dila le velika mo\u00c4\u008d vetra. Za ozko obmo\u00c4\u008dje opusto\u00c5\u00a1enja je bila ocenjena hitrost vetra nad 200 km\/h (vir: revija UJMA, 1987).<\/p>\n

 <\/p>\n

\"cz1\"<\/a>Tornado je opusto\u00c5\u00a1il ozko in 34 km dolgo obmo\u00c4\u008dje (vir: revija UJMA, 1987).<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

\u00c4\u0152eprav je bila hladna fronta glede na temperaturno spremembo ob njenem prehodu izrazita, pa takih dogodkov ni bilo in tudi \u00c5\u00a1e danes ni mogo\u00c4\u008de predvideti. Predvidevamo lahko, da bi podoben dogodek v sedanjem \u00c4\u008dasu lahko terjal tudi \u00c4\u008dlove\u00c5\u00a1ke \u00c5\u00bertve, posebno v primeru, \u00c4\u008de bi tornado podobno kot leta 1986 tako iznenada sledil son\u00c4\u008dni in topli soboti.<\/p>\n

Kot zanimivost omenjamo morebitni tornado leto poprej na obmo\u00c4\u008dju naselja Logatec. Dogodek je bil odkrit nedavno in sicer ob digitalizaciji starej\u00c5\u00a1ih meteorolo\u00c5\u00a1kih dnevnikov. Na podlagi opisa dogodka s strani opazovalke na uradni vremenski postaji Gornji Logatec je 13. junija 1985 tornado v ozkem pasu po\u00c5\u00a1kodoval ve\u00c4\u008d kot 40 hi\u00c5\u00a1 (vir: ARSO). \u00c4\u0152eprav so za nastanek tornada ugodnej\u00c5\u00a1a ravninska podro\u00c4\u008dja pa nova dognanja pritrjujejo nastanku teh pojavov tudi v bolj reliefno razgibanih pokrajinah.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u00c5\u00bdled v decembru 1996 in januarju 1997<\/b><\/p>\n

Ob koncu decembra se je \u00c5\u00beledenje izmenjevalo z rahlim sne\u00c5\u00beenjem, \u00c5\u00beled in sneg pa sta se zaradi nizkih temperatur obdr\u00c5\u00beala. Do mo\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1ega sne\u00c5\u00beenja je nato pri\u00c5\u00a1lo v prvih dneh januarja, 3. januarja pa je \u00c5\u00bee drugi\u00c4\u008d v takratni zimi \u00c5\u00beledilo. Na obmo\u00c4\u008djih ob\u00c4\u008dine Logatec, kjer ni prihajalo do izrazitih dnevnih odjug je ledeni oklep na drevju vztrajal do otoplitve po 20. januarju.<\/p>\n

\u00c5\u00a0lo je za kombinacijo snegoloma in \u00c5\u00beledoloma, saj je bila pokrajina skoraj mesec dni odeta v pol metra debelo sne\u00c5\u00beno odejo, drevje pa okovano tudi v ve\u00c4\u008d kot 5 cm debel \u00c5\u00beled. Do dokon\u00c4\u008dnega kolapsa elektri\u00c4\u008dnega omre\u00c5\u00beja je pri\u00c5\u00a1lo v za\u00c4\u008detku januarja, na 20 kV daljnovodu Logatec-\u00c5\u00bdiri je padlo kar 17 jeklenih jamborov, poru\u00c5\u00a1ena sta bila tudi 220 in 400 kV daljnovoda na Zaplani in na Uncu (viri: spletna stran Podnebje Zaplane, Loga\u00c5\u00a1ke novice 1997).<\/p>\n

 <\/p>\n

\"cz2\"<\/a>Padli stebri daljnovoda v Logatcu, januar 1997 (foto: Franc Bogataj, Loga\u00c5\u00a1ke novice 1997).<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Opisani \u00c5\u00beled po debelini ledenih oblog in geografskem obsegu ni primerljiv z \u00c5\u00beledom v letu 2014, je pa ta vztrajal veliko dlje \u00c4\u008dasa, v \u00c4\u008dasu te\u00c5\u00beav pri preskrbi z elektri\u00c4\u008dno energijo je bila veliko ni\u00c5\u00beja tudi temperatura zraka. V zadnjih decembrskih dneh, \u00c5\u00bee ob prisotnosti \u00c5\u00beleda, se je namre\u00c4\u008d temperatura spu\u00c5\u00a1\u00c4\u008dala do -15 \u00c2\u00b0C. Pozitivna okoli\u00c5\u00a1\u00c4\u008dina \u00c5\u00beleda, da v \u00c4\u008dasu njegovega nastanka ni posebnega mraza je sicer dejstvo, vendar pa opisani primer ka\u00c5\u00bee, da se lahko mraz pojavi kasneje. Ledeni oklep vztraja dlje \u00c4\u008dasa, pri \u00c4\u008demer je ote\u00c5\u00beeno ogrevanje objektov in odpravljanje posledic ujme.<\/p>\n

 <\/p>\n

Nevihta z mo\u00c4\u008dnim vetrom in to\u00c4\u008do 22. julija 1999<\/b><\/p>\n

Ob dopoldanskem prehodu hladne fronte je nastala nevihta, ki sta jo spremljala ve\u00c4\u008dja koli\u00c4\u008dina to\u00c4\u008de in mo\u00c4\u008dan veter. Na vremenski postaji v Gornjem Logatcu je v 45 minutah padlo kar 84 litrov de\u00c5\u00beja na m2<\/sup>.<\/p>\n

To\u00c4\u008da je povzro\u00c4\u008dila veliko \u00c5\u00a1kodo na polj\u00c5\u00a1\u00c4\u008dinah, viharni veter pa v gozdovih. Iz Logatca, ki sodi v obmo\u00c4\u008dje manj\u00c5\u00a1e pogostnosti to\u00c4\u008de, do opisanega dogodka ni bilo poro\u00c4\u008dil o ve\u00c4\u008dji \u00c5\u00a1kodi zaradi padanja to\u00c4\u008de (vir: revija UJMA, 2000).<\/p>\n

 <\/p>\n

Nevihte z mo\u00c4\u008dnimi nalivi 2. julija 2007<\/b><\/p>\n

Sredi dneva so mo\u00c4\u008dne padavine v ozkem pasu zajele Logatec in Vrhniko. V Logatcu je v dobrih treh urah padlo 110, na severnem obrobju loga\u00c5\u00a1ke ob\u00c4\u008dine in na Vrhniki pa tudi do 180 litrov de\u00c5\u00beja na m2<\/sup>, kar je ve\u00c4\u008d kot pade obi\u00c4\u008dajno de\u00c5\u00beja v celotnem mesecu. Nekaj kilometrov vstran je zunaj obmo\u00c4\u008dja obilnih padavin padlo le nekaj deset litrov de\u00c5\u00beja (vir: ARSO).<\/p>\n

Gre za enega najhuj\u00c5\u00a1ih registriranih 3-urnih nalivov v Sloveniji, ki je povzro\u00c4\u008dil hudourni\u00c5\u00a1ke poplave na Vrhniki, medtem ko na vi\u00c5\u00a1jem kra\u00c5\u00a1kem obrobju ve\u00c4\u008dje \u00c5\u00a1kode ni bilo. V loga\u00c5\u00a1ki ob\u00c4\u008dini je bilo zaradi strel najve\u00c4\u008d okvar na telekomunikacijskem omre\u00c5\u00beju. Vzrok za obilne padavine je bilo stalno obnavljanje neviht na obmo\u00c4\u008dju Nanosa, padavinski pas pa je ve\u00c4\u008d ur prehajal isto obmo\u00c4\u008dje. \u00c5\u00a0lo je za stacionarno konvekcijo, ki je meteorolo\u00c5\u00a1ki stroki poznan pojav in katere verjetnost nastanka je mogo\u00c4\u008de delno predvideti, kar pa ne velja za samo lokacijo ozkih pasov z obilnimi padavinami.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"cz3\"<\/a>Ozek pas z obilnimi nalivi je dlje \u00c4\u008dasa vztrajal nad istim obmo\u00c4\u008djem (vir: radarski produkti Lisca, ARSO).<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Poplave v septembru 2010<\/b><\/p>\n

Nad Slovenijo so prevladovali vla\u00c5\u00beni jugozahodni vetrovi, dotok toplega in vla\u00c5\u00benega zraka iznad Sredozemlja je povzro\u00c4\u008dil na alpsko-dinarski gorski pregradi intenzivno izlo\u00c4\u008danje padavin. Obilne padavine so bile tudi zaradi striga vetra, saj se je topla zra\u00c4\u008dna masa z jugozahodnim vetrom narivala na hladnej\u00c5\u00a1i zrak v prizemlju, ki se je nad Slovenijo raz\u00c5\u00a1iril s severovzhodnim vetrom. Mo\u00c4\u008dno jesensko de\u00c5\u00beevje se je na vremenskih kartah v grobem nakazovalo ve\u00c4\u008d dni pred samim dogodkom.<\/p>\n

Na vremenski postaji v Gornjem Logatcu je zna\u00c5\u00a1ala 48-urna vsota padavin za 18. in 19. september kar 267 l\/m2<\/sup>. Pri Vrhniki je bil zabele\u00c5\u00been doslej najvi\u00c5\u00a1ji vodostaj reke Ljubljanice, saj je voda poplavila oznako z ozna\u00c4\u008denim doslej najvi\u00c5\u00a1jim vodostajem, zabele\u00c5\u00beenim v 70. letih prej\u00c5\u00a1njega stoletja. Na obmo\u00c4\u008dju nekra\u00c5\u00a1kih kamnin pri Rovtah je del regionalne ceste odnesel zemeljski plaz. V Logatcu je bilo po\u00c5\u00a1kodovanih 67 objektov, po\u00c5\u00a1kodovani so bili \u00c5\u00a1tevilni vodni objekti ter cestna in komunalna infrastruktura (viri: Loga\u00c5\u00a1ke novice, 2010, ARSO, Slovenski meteorolo\u00c5\u00a1ki forum).<\/p>\n

 <\/p>\n

Mrzlo obdobje v februarju 2012<\/b><\/p>\n

Mrzel zrak iz severovzhodne Evrope je preplavil Balkanski polotok, kjer je povzro\u00c4\u008dal obilno sne\u00c5\u00beenje in ponekod mo\u00c4\u008dno burjo. Padavine so se Sloveniji ve\u00c4\u008dinoma izognile in v okolici Logatca je ve\u00c4\u008dji del mrzlega obdobja minil brez sne\u00c5\u00bene odeje, kar je pripeljalo do \u00c5\u00a1kodljivih posledic.<\/p>\n

Ve\u00c4\u008d dni se temperatura zraka ob obla\u00c4\u008dnem in vetrovnem vremenu ni dvignila nad -5 \u00c2\u00b0C, v nekaj dneh celo nad -10 \u00c2\u00b0C. Kopna tla so brez naravne izolacije oz. snega globoko zamrznila in na kriti\u00c4\u008dnih mestih je prihajalo do te\u00c5\u00beav z vodovodnim omre\u00c5\u00bejem. Tak primer so bili plitvej\u00c5\u00a1i deli omre\u00c5\u00beja v ob\u00c4\u008dasno naseljenih predelih ob\u00c4\u008din Logatec in Vrhnika, kjer je ob manj\u00c5\u00a1em pretoku prihajalo do zamrzovanja in posledi\u00c4\u008dno do prekinitev preskrbe z vodo.<\/p>\n

 <\/p>\n

Pogoste sne\u00c5\u00bene padavine v januarju in februarju 2013<\/b><\/p>\n

Zimska sezona 2012\/2013 je bila zlasti na jugu dr\u00c5\u00beave zelo bogata s sne\u00c5\u00benimi padavinami. Najdebelej\u00c5\u00a1a sne\u00c5\u00bena odeja je bila zabele\u00c5\u00beena ob koncu februarja in \u00c5\u00a1e zdale\u00c4\u008d ni presegla rekordnih vrednosti iz preteklosti, kljub temu pa je bilo marsikje izmerjenega najve\u00c4\u008d snega po letu 1987.<\/p>\n

24. februarja je bilo na vremenski postaji v Logatcu izmerjeno 90 cm, na vi\u00c5\u00a1jem obrobju ob\u00c4\u008dine pa do 120 cm snega. Ve\u00c4\u008djih nev\u00c5\u00a1e\u00c4\u008dnosti sneg ni povzro\u00c4\u008dil, saj se je sne\u00c5\u00bena odeja debelila postopoma in prevladoval je suh sneg. Izjemna je bila predvsem zimska vsota novozapadlega snega, ki je bila v Logatcu druga najve\u00c4\u008dja po letu 1961 in je dosegla vrednost 441 cm. Posledice pogostih sne\u00c5\u00benih padavin so bile vidne zlasti na cestah, kasneje pa tudi v ob\u00c4\u008dinskih prora\u00c4\u008dunih (viri: ARSO, dru\u00c5\u00a1tveno glasilo Jugozahodnik, 2014).<\/p>\n

 <\/p>\n

\u00c5\u00bdled v februarju 2014<\/b><\/p>\n

V izjemno topli in mokri zimi 2013\/2014 so prevladovali topli in vla\u00c5\u00beni vetrovi iznad Sredozemlja. Ob koncu januarja je pri\u00c5\u00a1lo do sne\u00c5\u00beenja in ohladitve, vendar se je \u00c5\u00bee kmalu zatem ponovno vzpostavljala prvotna vremenska situacija z otoplitvijo. Tokrat je bila otoplitev le vi\u00c5\u00a1inska, v ni\u00c5\u00bejih nadmorskih vi\u00c5\u00a1inah pa je obstala hladnej\u00c5\u00a1a zra\u00c4\u008dna masa \u00c5\u00a1e iz \u00c4\u008dasa sne\u00c5\u00beenja nekaj dni pred tem. Pojavljati so se pri\u00c4\u008dele padavine, v dolo\u00c4\u008deni vi\u00c5\u00a1inski plasti ozra\u00c4\u008dja je bila temperatura pozitivna, po ni\u00c5\u00beinah pa negativna.<\/p>\n

Pri\u00c5\u00a1lo je do ve\u00c4\u008ddnevnega \u00c5\u00beledenja, izpad ve\u00c4\u008dine infrastrukture pa je pri ob\u00c4\u008danih vzbudil ob\u00c4\u008dutek, kot da bi se vrnili za nekaj desetletij nazaj v preteklost. Obmo\u00c4\u008dje \u00c5\u00beledenja je bilo obse\u00c5\u00benej\u00c5\u00a1e in ledene obloge so bile debelej\u00c5\u00a1e, vendar je ledeni objem popustil veliko prej kot ob \u00c5\u00beledu leta 1997. Pozornost, ki je bila sprva uprta v obilno sne\u00c5\u00beenje na Gorenjskem, se je kmalu preusmerilo v izrazito \u00c5\u00beledenje drugod po dr\u00c5\u00beavi, saj je to povzro\u00c4\u008dalo \u00c4\u008dedalje obse\u00c5\u00benej\u00c5\u00a1i in dolgotrajni elektri\u00c4\u008dni mrk.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"cz4\"<\/a>Prekinjeno elektri\u00c4\u008dno napajanje Logatca na obmo\u00c4\u008dju Zaplane (foto: Martin Gustin\u00c4\u008di\u00c4\u008d).<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Verjetnost nastanka \u00c5\u00beleda je s pomo\u00c4\u008djo sodobnih meteorolo\u00c5\u00a1kih modelov in izra\u00c4\u008dunov mogo\u00c4\u008de predvideti tudi nekaj dni vnaprej, problemati\u00c4\u008dna pa je napoved koli\u00c4\u008dine padavin in s tem intenzivnost nabiranja ledenih oblog ter natan\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1a lokacija in trajanje \u00c5\u00beledenja. Ob \u00c5\u00beledu se na kratke razdalje pojavljajo razli\u00c4\u008dne oblike padavin in \u00c5\u00bee majhna sprememba temperature zraka lahko mo\u00c4\u008dno vpliva na sam potek tega sicer redkega, a zlasti za Notranjsko tako zna\u00c4\u008dilnega vremenskega pojava.<\/p>\n

 <\/p>\n

Avtor: Martin Gustin\u00c4\u008di\u00c4\u008d<\/p>\n

*izvorno je bil \u00c4\u008dlanek v skraj\u00c5\u00a1ani obliki objavljen v zlo\u00c5\u00beenki Dru\u00c5\u00a1tva za raziskovanje vremena in podnebja, namenjeni obiskovalcem prireditve ob dnevu za\u00c5\u00a1\u00c4\u008dite in re\u00c5\u00a1evanja Logatec 2016.<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Neko\u00c4\u008d je pod geslom \u00e2\u20ac\u017eNi\u00c4\u008d nas ne sme presenetiti\u00e2\u20ac\u0153 potekala akcija na podro\u00c4\u008dju dru\u00c5\u00bebene samoza\u00c5\u00a1\u00c4\u008dite. Pred nedavnim je pri\u00c4\u008dela tudi loga\u00c5\u00a1ka Civilna za\u00c5\u00a1\u00c4\u008dita ob\u00c4\u008dane z mo\u00c5\u00benostmi samoza\u00c5\u00a1\u00c4\u008dite v primeru naravnih nesre\u00c4\u008d seznanjati s serijo \u00c4\u008dlankov v Loga\u00c5\u00a1kih novicah. In katere z vremenom povezane naravne nesre\u00c4\u008de so nas v zadnjih 30 letih na obmo\u00c4\u008dju ob\u00c4\u008dine Logatec […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[12],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13223"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=13223"}],"version-history":[{"count":7,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13223\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13234,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13223\/revisions\/13234"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=13223"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=13223"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=13223"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}