{"id":10106,"date":"2014-02-10T17:33:40","date_gmt":"2014-02-10T16:33:40","guid":{"rendered":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/?p=10106"},"modified":"2015-11-28T14:47:46","modified_gmt":"2015-11-28T13:47:46","slug":"katastrofalen-zled-v-februarju-2014","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/?p=10106","title":{"rendered":"Katastrofalen \u00c5\u00beled v februarju 2014"},"content":{"rendered":"

Katastrofalen \u00c5\u00beled v zimi 1996\/97<\/a> je na drevju vztrajal skoraj mesec dni, \u00c5\u00a1koda v gozdovih in na infrastrukturi je bila ogromna in elektri\u00c4\u008dne energije na Zaplani ni bilo vsaj teden dni. Kljub temu je \u00c5\u00beledna apokalipsa v preteklih dneh po skoraj vseh kriterijih presegla omenjeno ujmo pred 17 leti. \u00c5\u00bdled je bil debelej\u00c5\u00a1i in je prizadel\u00c2\u00a0\u00c5\u00a1ir\u00c5\u00a1e obmo\u00c4\u008dje Slovenije.<\/p>\n

Plast hladnega zraka nad obmo\u00c4\u008djem Logatca je bila sprva zadostna za padavine v obliki snega in do \u00c5\u00beledenja je pri\u00c5\u00a1lo dan kasneje kot na Piv\u00c5\u00a1kem in Postojnskem. Po obilnem sne\u00c5\u00beenju 30. januarja je sne\u00c5\u00bena odeja na Zaplani presegla vi\u00c5\u00a1ino 50 cm, na to sne\u00c5\u00beno podlago pa je v no\u00c4\u008di na 31. januar, ko je sneg pre\u00c5\u00a1el v de\u00c5\u00be, pri\u00c4\u008del nastajati \u00c5\u00a1e \u00c5\u00beled. 1. februarja popoldne in zve\u00c4\u008der so na Zaplani vladale prave katastrofalne razmere, saj se je zmernemu de\u00c5\u00beju pridru\u00c5\u00beil tudi veter in drevje se je pri\u00c4\u008delo mno\u00c5\u00bei\u00c4\u008dno lomiti. Naslednji dan se je med de\u00c5\u00be \u00c5\u00bee me\u00c5\u00a1al zmrznjen de\u00c5\u00be, ki je zaradi ohladitve v vi\u00c5\u00a1inah zmrznil pred stikom s tlemi. Ta ni prispeval k debelitvi ledenega oklepa, vendar je \u00c5\u00bee popoldne istega dne pri\u00c4\u008delo de\u00c5\u00beevati in ledeni oklep je postajal vse bolj uni\u00c4\u008devalen. 3. in 4. februarja je padlo tudi nekaj snega, vendar je sneg tudi tokrat pre\u00c5\u00a1el v de\u00c5\u00be. Sneg je pomenil vsaj nekoliko la\u00c5\u00bejo hojo po sicer zaledeneli pokrajini. Ledeni oklep se je odebelil \u00c5\u00a1e 5. februarja, dan kasneje pa se je vreme umirilo. Spodnjo Zaplano je sicer ves dan pokrivala plitva megla, ki je iznad Vrhnike dotekala z vzhodnim vetrom. Drugod je omenjeni dan minil v glavnem v znamenju son\u00c4\u008dnega vremena in segrelo se je bolj kot na Zaplani, kjer je bila najvi\u00c5\u00a1ja temperatura pri samo 1 \u00c2\u00b0C. Tekom te prve in neizrazite odjuge je ledeni oklep z drevja odpadel delno, dokon\u00c4\u008dno pa je zaradi otoplitve in jugozahodnega vetra odpadel naslednji dan. 6. februarja je bil izmerjen ledeni oklep debeline med 7 in 9 cm.<\/p>\n

\"zled15\"<\/a>Ledeni oklep debeline 9 cm.<\/em><\/p>\n

\"zled16\"<\/a>\u00c5\u00bdled je slikovit in uni\u00c4\u008devalen hkrati.<\/em><\/p>\n

Debelej\u00c5\u00a1i \u00c5\u00beled je bil izmerjen na vetru izpostavljenih legah, kjer je ve\u00c4\u008d de\u00c5\u00beja zmrznilo neposredno v ledeni oklep, tanj\u00c5\u00a1i pa v zati\u00c5\u00a1nih legah. Ve\u00c4\u008d kot 9 cm debel \u00c5\u00beled je morda nastal le na vrhovih nekaterih smrek. Na 110 kV daljnovodu Kle\u00c4\u008de-Logatec, ki poteka pod Zaplano, so zaradi ledu neuradno izmerili 13 kg dodatne te\u00c5\u00bee na dol\u00c5\u00beinski meter vodnika. Ob tolik\u00c5\u00a1ni te\u00c5\u00bei ledenih oblog ni \u00c4\u008dudno, da je pri\u00c5\u00a1lo do pravega opusto\u00c5\u00a1enja energetske infrastrukture. Na Zaplani je bilo v celoti uni\u00c4\u008deno 20 kV omre\u00c5\u00beje, na 110 kV daljnovodih do Logatca se je poru\u00c5\u00a1ilo vsaj 20 stebrov, na 220 kV daljnovodu Kle\u00c4\u008de-Diva\u00c4\u008da pa je bil na Zaplani poru\u00c5\u00a1en vsaj en steber, \u00c5\u00a1e ve\u00c4\u008d drugih stebrov pa je bilo po\u00c5\u00a1kodovanih (daljnovod ponovno pod napetostjo 10. junija). V smeri sosednjega Petkovca je bilo v primerjavi z Zaplano opazno ve\u00c4\u008d smrek s celim vrha\u00c4\u008dem, manj po\u00c5\u00a1kodb na drevju pa je bilo tudi v smeri Jezerca, zgolj 50 m ni\u00c5\u00beje od vremenske postaje Zaplana, ki sicer stoji blizu \u00c5\u00beledu najbolj izpostavljenem grebenu ob vzpetini Strmica (625 m). Po geografskih u\u00c4\u008dinkih \u00c5\u00beleda, ti so bili manj\u00c5\u00a1i zahodno od Zaplane in tudi na Zgornji Zaplani je mo\u00c4\u008d sklepati, da je najintenzivnej\u00c5\u00a1e \u00c5\u00beledenje sovpadlo s klinom vla\u00c5\u00benega in meglenega zraka<\/a>, ki na Spodnjo Zaplano v dolo\u00c4\u008denem vi\u00c5\u00a1inskem pasu obi\u00c4\u008dajno doteka iznad Vrhnike, proti severu pa ga omejuje greben Zgornje Zaplane. Pravi \u00c5\u00beledolom se je zgodil med srednjedebelni bukovi gozdovi, saj se mlaj\u00c5\u00a1i osebki te drevesne vrste pod te\u00c5\u00beo ledu \u00c5\u00a1e lahko upognejo, starej\u00c5\u00a1a drevesa pa \u00c5\u00beled sicer po\u00c5\u00a1koduje, vendar ve\u00c4\u008dinoma ne uni\u00c4\u008di. V nasprotju s smreko\u00c2\u00a0se je vrha\u00c4\u008d ohranil predvsem pri jelki. Gozd je bil posebno mo\u00c4\u008dno po\u00c5\u00a1kodovan v ozkih dolinah manj\u00c5\u00a1ih potokov pri Ostrem Vrhu (556 m), sicer pa so posledice \u00c5\u00beledu na Zaplani na splo\u00c5\u00a1no nekoliko bla\u00c5\u00beje zaradi ve\u00c4\u008dje pestrosti drevesnih in grmovnih vrst, predvsem smreke in leske.<\/p>\n

\"zled17\"<\/a>Poru\u00c5\u00a1en steber 220 kV daljnovoda Kle\u00c4\u008de-Diva\u00c4\u008da.<\/em><\/p>\n

\"zled18\"<\/a>Uni\u00c4\u008deno 20 kV omre\u00c5\u00beje.<\/em><\/p>\n

\u00c5\u00bdled je zajel celotno regijo in s tem so bile posledice \u00c5\u00a1e toliko te\u00c5\u00beje obvladljive. Posledice \u00c5\u00beledu navadno najbolj prizadenejo obljudena obmo\u00c4\u008dja, ve\u00c4\u008dinoma so to mestna sredi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da. Ko je na drevju in elektri\u00c4\u008dnih vodnikih \u00c5\u00beled je do izpada elektri\u00c4\u008dne energije in nato do prehoda iz modernega na\u00c4\u008dina \u00c5\u00beivljenja v srednji vek le \u00c5\u00a1e korak. Ob tokratnem \u00c5\u00beledu pribli\u00c5\u00beno teden dni ni bilo elektrike, ceste so bile dolgo neprevozne, trgovine so bile izpraznjene ali celo zaprte in nekaj \u00c4\u008dasa so bile prekinjene vse telekomunikacije. Ve\u00c4\u008dji \u00c5\u00beledolomi na Zaplani so bili v letih 1984, 1985, 1996 in 1997, manj\u00c5\u00a1a \u00c5\u00beledoloma pa sta bila na Zaplani zabele\u00c5\u00beena \u00c5\u00a1e v letih 2004 in 2008. \u00c5\u00a0ibkej\u00c5\u00a1i \u00c5\u00beled se lahko na Zaplani pojavi tudi ve\u00c4\u008dkrat tekom ene zime, na podlagi gornjih podatkov pa se \u00c5\u00beled o\u00c4\u008ditno rad pojavi tudi v dveh zimah zaporedoma.<\/p>\n

\"zled19\"<\/a>Vetromer na vremenski postaji Zaplana, ki je ob \u00c5\u00beledu prav tako utrpela po\u00c5\u00a1kodbe.<\/em><\/p>\n

Ledena ujma v februarju 2014 \u00c5\u00a1e enkrat potrjuje Zaplano kot obmo\u00c4\u008dje z velikim potencialom za nastanek debelega \u00c5\u00beledu. Nahaja se seveda v t.i. \u00c5\u00belednem pasu, ki se razteza v jugozahodnem delu Slovenije v smeri severozahod-jugovzhod, pri \u00c4\u008demer je potrebno omeniti \u00c5\u00a1e poseben polo\u00c5\u00beaj Zaplane v hladnej\u00c5\u00a1em, severovzhodnem delu \u00c5\u00belednega pasu na stiku z Ljubljansko kotlino. To pomeni, da na Zaplani lahko \u00c5\u00beledi ob mo\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1ih otoplitvah, ko na \u00c5\u00a1tevilnih drugih \u00c5\u00belednih obmo\u00c4\u008djih (Pivka) zgolj de\u00c5\u00beuje. In obratno, ko \u00c5\u00beledi v toplej\u00c5\u00a1ih delih \u00c5\u00belednega pasu na Zaplani rado sne\u00c5\u00bei, se me\u00c5\u00a1a sneg z zmrznjenim de\u00c5\u00bejem ali le ob\u00c4\u008dasno \u00c5\u00beledi. To je pri\u00c5\u00a1lo do izraza tudi ob tokratni ujmi, ko se je \u00c5\u00beledenje v Pivki pojavilo dan prej kot na Zaplani. Razlika pa se pojavi ob koncu \u00c5\u00beledenja, saj se lahko \u00c5\u00beled na Zaplani ohrani bistveno dlje \u00c4\u008dasa kot v toplej\u00c5\u00a1ih obmo\u00c4\u008djih \u00c5\u00belednega pasu. Dalj\u00c5\u00a1e vztrajanje ledenega oklepa pomeni ve\u00c4\u008djo verjetnost da pride v nadaljevanju do novega \u00c5\u00beledenja, snegoloma ali vetroloma. To se je zgodilo ob \u00c5\u00beledu 1997 in deloma tudi v minulih dneh, saj je marsikje po Sloveniji do delne odjuge pri\u00c5\u00a1lo \u00c5\u00bee pred 5. februarjem, na Zaplani pa je temperatura zraka ob plitvi megli in vetru komaj presegla 0 \u00c2\u00b0C \u00c5\u00a1ele dan kasneje. Ob nekoliko mo\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1i odjugi bi na Zaplani \u00c5\u00a1e naprej \u00c5\u00beledilo, v toplej\u00c5\u00a1ih delih \u00c5\u00belednega pasu, predvsem na zahodni strani Dinarske pregrade v okolici Postojne, pa bi se temperatura dvignila nad ni\u00c4\u008dlo. Primer tega je bilo \u00c5\u00beledenje na Zaplani in v Logatcu 5. januarja 2008. Debelina ledenih oblog je zna\u00c5\u00a1ala vsaj 2 cm, omeniti pa velja takratne vremenske razmere, saj je na Zaplani \u00c5\u00beledilo ob vzhodnem vetru in temperaturi -1 \u00c2\u00b0C, isto\u00c4\u008dasno je v Postojni pri temperaturi 6 \u00c2\u00b0C pihal zmeren jugo.<\/p>\n

 <\/p>\n

Dodatne informacije:<\/p>\n

– posnetek \u00c5\u00beledu na Zaplani<\/a><\/p>\n

– fotogalerija<\/a><\/p>\n

– meteorolo\u00c5\u00a1ke razmere ob \u00c5\u00beledenju 2014<\/a><\/p>\n

– ARSO meteorolo\u00c5\u00a1ko poro\u00c4\u008dilo o dogodku<\/a><\/p>\n

– revija slovenskega elektrogospodarstva Na\u00c5\u00a1 stik, april 2014<\/a><\/p>\n

– glasilo skupine Elektra Ljubljana<\/a><\/p>\n

– posledice \u00c5\u00beledu na elektroenergetski\u00c2\u00a0infrastrukturi<\/a><\/p>\n

– ocene tveganja zaradi \u00c5\u00beleda<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Katastrofalen \u00c5\u00beled v zimi 1996\/97 je na drevju vztrajal skoraj mesec dni, \u00c5\u00a1koda v gozdovih in na infrastrukturi je bila ogromna in elektri\u00c4\u008dne energije na Zaplani ni bilo vsaj teden dni. Kljub temu je \u00c5\u00beledna apokalipsa v preteklih dneh po skoraj vseh kriterijih presegla omenjeno ujmo pred 17 leti. \u00c5\u00bdled je bil debelej\u00c5\u00a1i in je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[12],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10106"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10106"}],"version-history":[{"count":72,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10106\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12302,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10106\/revisions\/12302"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10106"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10106"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10106"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}