{"id":26,"date":"2009-06-30T10:23:32","date_gmt":"2009-06-30T08:23:32","guid":{"rendered":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/?page_id=26"},"modified":"2025-01-03T11:26:19","modified_gmt":"2025-01-03T10:26:19","slug":"mrazisca","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/?page_id=26","title":{"rendered":"Mrazisca"},"content":{"rendered":"

Kra\u00c5\u00a1ke vrta\u00c4\u008de se pojavljajo predvsem na obmo\u00c4\u008dju Spodnje Zaplane in\u00c2\u00a0imajo svojevrstno mikroklimo. V nadaljevanju objavljam le\u00c2\u00a0povzetek gradiva o mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih, ki je objavljeno v diplomskem delu Topoklima Zaplane<\/a>.<\/p>\n

Zna\u00c4\u008dilnosti mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008d<\/strong><\/p>\n

Po mnenju raziskovalcev mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008d v okviru Slovenskega meteorolo\u00c5\u00a1kega foruma so mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da obmo\u00c4\u008dja, kjer se temperatura v mirnih in jasnih no\u00c4\u008deh spusti precej ni\u00c5\u00beje, kot v okolici na podobni nadmorski vi\u00c5\u00a1ini. Vzrok je temperaturna inverzija, ki je posledica negativne\u00c2\u00a0sevalne bilance v jasnih in nevetrovnih no\u00c4\u008deh. Tla izgubljajo toploto z dolgovalovnim sevanjem, te\u00c5\u00beji hladen zrak\u00c2\u00a0\u00c2\u00a0pa se pono\u00c4\u008di na dnu mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008d zbira kot voda v posodi.<\/p>\n

Mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da se pojavljajo v konkavnih reliefnih oblikah na obmo\u00c4\u008dju kra\u00c5\u00a1kih kamnin, saj se v vrta\u00c4\u008dah, udornicah in na kra\u00c5\u00a1kih poljih lahko zadr\u00c5\u00beuje jezero hladnega zraka. V odvisnosti od oblike, globine in pora\u00c5\u00a1\u00c4\u008denosti mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008d so zanje zna\u00c4\u008dilni razli\u00c4\u008dni temperaturni re\u00c5\u00beimi.<\/p>\n

V mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih je najhladneje ob specifi\u00c4\u008dnih vremenskih pogojih. Najugodnej\u00c5\u00a1a je mrzla in suha zra\u00c4\u008dna masa ob prisotnosti sne\u00c5\u00bene odeje. No\u00c4\u008di morajo biti jasne in nevetrovne, \u00c5\u00a1e posebno nizke so lahko temperature ob debeli sne\u00c5\u00beni odeji. Ob debeli sne\u00c5\u00beni odeji je termometer bli\u00c5\u00beje snegu, kjer je zrak najbolj hladen. Novozapadli sneg omogo\u00c4\u008da najbolj\u00c5\u00a1o toplotno izolacijo, ki prepre\u00c4\u008duje uhajanje toplote\u00c2\u00a0iz tal.<\/p>\n

Mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da v Sloveniji<\/strong><\/p>\n

Najni\u00c5\u00beje temperature v Sloveniji so bile uradno zabele\u00c5\u00beene na Notranjskem, in sicer na Babnem Polju (nadmorska vi\u00c5\u00a1ina 756 m, -34,5 \u00c2\u00b0C), Rakitni (-34,0 \u00c2\u00b0C) in v Novi vasi na Blokah (-32,5 \u00c2\u00b0C). Vse tri meteorolo\u00c5\u00a1ke\u00c2\u00a0opazovalnice le\u00c5\u00beijo malo nad dnom sicer\u00c2\u00a0plitvih kotanj, temperaturna inverzija je zato plitva, vendar izjemno izrazita.\u00c2\u00a0Novej\u00c5\u00a1e\u00c2\u00a0raziskovalne meritve so pokazale, da omenjene lokacije glede mraza niso izjemne in da je podobno, \u00c4\u008de ne \u00c5\u00a1e bolj\u00c2\u00a0mrzlo v mnogih travnatih kotanjah po Sloveniji. Po mrazu posebej\u00c2\u00a0izstopa vsaj \u00c5\u00a1e \u00c5\u00a1ir\u00c5\u00a1a okolica\u00c2\u00a0Lo\u00c5\u00a1kega potoka ter Zadlo\u00c5\u00a1ko polje nad Idrijo.\u00c2\u00a0Kot najbolj hladna so se izkazala mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da v\u00c2\u00a0Julijskih Alpah. V mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih Komne nad Bohinjem je bilo \u00c5\u00bee nekajkrat izmerjeno pod -40 \u00c2\u00b0C, najni\u00c5\u00beja temperatura -49,1 \u00c2\u00b0C pa je bila zabele\u00c5\u00beena 9. januarja 2009.<\/p>\n

Mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da na Zaplani<\/strong><\/p>\n

V kontekstu raziskovanja mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008d imajo mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da na Zaplani poseben pomen, saj so meritvam v teh mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih sledile nadaljnje meritve \u00c4\u008dlanov meteorolo\u00c5\u00a1kega foruma v preostalih slovenskih mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih. Na Zaplani je posebnost tudi ta, da se mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008d zaradi njihove nizke nadmorske vi\u00c5\u00a1ine vse bolj dotika tudi poselitev, kar se sicer v ve\u00c4\u008dji meri dogaja v drugih delih Notranjske.<\/p>\n

V tem kontekstu je posebnost Zaplane tudi v dolgoletnih neprekinjenih meritvah v enem izmed mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008d in hkrati tudi na vremenski postaji nad samim mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dem. Kot bo razvidno iz nadaljevanja, ima to dejstvo velik pomen za razumevanje mikroklime mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008d. Dr\u00c5\u00beavna mre\u00c5\u00bea meteorolo\u00c5\u00a1kih postaj z dolgoletnimi meritvami vklju\u00c4\u008duje nekatera mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da (Babno Polje, Bloke, v preteklosti tudi Rakitna), vendar so tamkaj\u00c5\u00a1nje meteorolo\u00c5\u00a1ke postaje nekoliko dvignjene nad dnom ve\u00c4\u008djih kra\u00c5\u00a1kih polj. Na Zaplani potekajo ve\u00c4\u008dletne meritve temperatur v kra\u00c5\u00a1kih vrta\u00c4\u008dah, kjer so temperaturne razmere \u00c5\u00a1e nekoliko druga\u00c4\u008dne od tistih na kra\u00c5\u00a1kih poljih.<\/p>\n

Raziskovanje mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008d je pomembno z vidika kmetijstva, prometa in na\u00c4\u008drtovanja rabe prostora. Zlasti na Notranjskem, v pokrajini z obilo kra\u00c5\u00a1kega reliefa in konkavnih reliefnih oblik prihaja do stika poselitve s hladnimi mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008di, v katerih je veliko temperaturnih prehodov pod in nad 0 \u00c2\u00b0C. Mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da se od okolice ne razlikujejo le po klimatskih razmerah, temve\u00c4\u008d tudi po samo\u00c4\u008distilnih sposobnostih ozra\u00c4\u008dja. Pogost prizemni temperaturni obrat v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih namre\u00c4\u008d onemogo\u00c4\u008da navpi\u00c4\u008dno izmenjavo zraka, s tem pa lahko \u00c5\u00bee manj\u00c5\u00a1i vir onesna\u00c5\u00beenja (kuri\u00c5\u00a1\u00c4\u008de, promet) v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du z majhno prostornino povzro\u00c4\u008di mo\u00c4\u008dno pove\u00c4\u008dano koncentracijo \u00c5\u00a1kodljivih snovi. Vi\u00c5\u00a1ja vla\u00c5\u00benost ozra\u00c4\u008dja, pogostej\u00c5\u00a1e pojavljanje megle, dalj\u00c5\u00a1e trajanje sne\u00c5\u00bene odeje in (vsaj deloma) vegetacijski obrat so le posledice temperaturnega obrata v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih.<\/p>\n

Mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de Dolinca<\/strong><\/p>\n

150 m vzhodno in 21 m ni\u00c5\u00beje od meteorolo\u00c5\u00a1ke postaje Zaplana se nahaja dolomitni dolec, vrta\u00c4\u008di podobno mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de Dolinca. Gre za plitvo kotanjo skledaste oblike, ki je globoka 13 m, kolikor je visoko najni\u00c5\u00beje sedlo na jugozahodnem robu mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da. Dno mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da je na nadmorski vi\u00c5\u00a1ini 545 m. Uradnega poimenovanja za to mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de ni, se je pa med bli\u00c5\u00benjimi prebivalci v \u00c4\u008dasu gradnje po\u00c4\u008ditni\u00c5\u00a1kega naselja v 70. in 80. letih prej\u00c5\u00a1njega stoletja uveljavilo ime \u00e2\u20ac\u017eDolinca\u00e2\u20ac\u0153.<\/p>\n

\"dolinca2\"<\/a>Mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de Dolinca.<\/em><\/p>\n

Prve terenske meritve temperature so se v tem mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du pri\u00c4\u008dele poleti 2002, v kasnej\u00c5\u00a1ih letih pa so se meritve izpopolnjevale. Meritve so potrdile izjemne temperaturne razmere, ki lahko vladajo v\u00c2\u00a0 ni\u00c5\u00beje le\u00c5\u00bee\u00c4\u008dih mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih. Pojavljajo se nizke no\u00c4\u008dne temperature in velike dnevne temperaturne amplitude. Iz spodnjega grafikona je razvidno \u00c5\u00a1tevilo karakteristi\u00c4\u008dnih meteorolo\u00c5\u00a1kih dni v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du v primerjavi z meteorolo\u00c5\u00a1ko postajo Zaplana.<\/p>\n

\"\"<\/a>\u00c5\u00a0tevilo zna\u00c4\u008dilnih meteorolo\u00c5\u00a1kih dni na meteorolo\u00c5\u00a1ki postaji Zaplana in v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du Dolinca.<\/em><\/p>\n

Dosedanje meritve temperature na vi\u00c5\u00a1ini 2 m nad tlemi ka\u00c5\u00beejo, da se v kotanji temperature pod 0 \u00c2\u00b0C lahko pojavljajo tudi sredi poletja, in sicer v zelo hladni zra\u00c4\u008dni masi ali v toplej\u00c5\u00a1ih, a zelo suhih no\u00c4\u008deh z nizko relativno vla\u00c5\u00benostjo zraka. Najve\u00c4\u008dje temperaturne razlike med Dolinco in zgornjo meteorolo\u00c5\u00a1ko postajo so vedno zabele\u00c5\u00beene ob prisotnosti sne\u00c5\u00bene odeje in ko \u00c5\u00a1ibkej\u00c5\u00a1i veter zavira radiacijsko ohlajanje v okolici mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da. Med obema merilnima mestoma, na vsega 21 m vi\u00c5\u00a1inske razlike, so bile \u00c5\u00bee izmerjene temperaturne razlike okoli 15 \u00c2\u00b0C. Vse rekordne razlike so bile izmerjene v ve\u00c4\u008dernem \u00c4\u008dasu, do jutra se temperaturna razlika obi\u00c4\u008dajno zmanj\u00c5\u00a1a in tako je razlika v temperaturnem minimumu manj\u00c5\u00a1a in zna\u00c5\u00a1a med 12 in 13 \u00c2\u00b0C. Zve\u00c4\u008der je bilo \u00c5\u00bee ve\u00c4\u008d primerov, ko je temperatura v odsotnosti sne\u00c5\u00bene odeje padla za 12 \u00c2\u00b0C v eni uri<\/a>!<\/p>\n

\"slana11\"<\/a><\/span>Jutranja radiacijska megla in slana v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du Dolinca.<\/em><\/p>\n

Absolutna najni\u00c5\u00beja izmerjena temperatura v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du Dolinca je pogojena s toplej\u00c5\u00a1imi zimami v zadnjem obdobju in nepopolnim nizom podatkov, saj je bilo po vzpostavitvi stalnih meritev temperatur v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du najhladneje v za\u00c4\u008detku marca 2005, ko pa se je termometer pokvaril. Najni\u00c5\u00beja temperatura -30,8 \u00c2\u00b0C je bila tako izmerjena 20. decembra 2009 in po ve\u00c4\u008d letih meritev se je potrdilo dejstvo, da lahko temperature tudi v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih na ni\u00c5\u00bejih nadmorskih vi\u00c5\u00a1inah padejo vsaj pod -30 \u00c2\u00b0C. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je bil termometer pri nizkih temperaturah neumerjen in realna vrednost\u00c2\u00a0je tako zna\u00c5\u00a1ala okoli -31,5 \u00c2\u00b0C.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/strong>\u00c4\u0152asovni potek temperature v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du Dolinca v no\u00c4\u008di na\u00c2\u00a020. december 2009.<\/em><\/p>\n

Mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de Dvoj\u00c4\u008dek <\/strong><\/p>\n

Mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de Dolinca je na Zaplani edino travnato mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de, kjer potekajo stalne meritve temperature. Posamezne terenske meritve temperature pa so bile izvedene tudi v nekaterih drugih travni\u00c5\u00a1kih mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih. Eno tak\u00c5\u00a1nih je mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de Dvoj\u00c4\u008dek, ki je globoko devet metrov in je bolj odprto od Dolince.<\/p>\n

\"\"<\/a>Mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de Dvoj\u00c4\u008dek.<\/em><\/p>\n

Posamezne terenske meritve temperature v ve\u00c4\u008dernem \u00c4\u008dasu so nakazale, da je v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du Dvoj\u00c4\u008dek lahko hladneje kot v Dolinci, tak\u00c5\u00a1ne temperaturne razlike med mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dema pa so se lahko ohranjale ve\u00c4\u008d dni zapored. Predvidoma so bile temperaturne razlike pogojene s takratno specifi\u00c4\u008dno ve\u00c4\u008d dni trajajo\u00c4\u008do vremensko situacijo. Sicer pa so v Dolinci zaradi ve\u00c4\u008dje zati\u00c5\u00a1nosti najve\u00c4\u008dkrat ni\u00c5\u00beje temperature, meritve temperature tal na 5 cm globine pa so pokazale, da je temperatura tal v Dvoj\u00c4\u008dku zaradi ve\u00c4\u008dje oson\u00c4\u008denosti mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da in poko\u00c5\u00a1ene trave precej vi\u00c5\u00a1ja. Po padavinah se razlika v temperaturi tal med mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dema zmanj\u00c5\u00a1a in v takih primerih so temperature v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du Dvoj\u00c4\u008dek primerljive tistim v Dolinci.<\/p>\n

Mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de je plitvej\u00c5\u00a1e od Dolince in zato po jakosti temperaturnega obrata bolj ekstremno od Dolince. V no\u00c4\u008di na 22. februar 2012\u00c2\u00a0je pri\u00c5\u00a1lo med meteorolo\u00c5\u00a1ko postajo Zaplana in mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008di do najve\u00c4\u008dje zabele\u00c5\u00beene temperaturne razlike doslej. Na zgornji postaji je vso no\u00c4\u008d pihal vzhodni veter in zaviral no\u00c4\u008dno ohlajanje, hkrati pa je bil veter dovolj \u00c5\u00a1ibek, da je omogo\u00c4\u008dal neovirano ohlajanje v zati\u00c5\u00a1nih mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih. Dolinca je bila od vremenske postaje Zaplana 21 m vi\u00c5\u00a1je hladnej\u00c5\u00a1a za 15,5 \u00c2\u00b0C, mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de Dvoj\u00c4\u008dek pa je bilo ob 1.15 zjutraj na vsega 14 m vi\u00c5\u00a1inske razlike hladnej\u00c5\u00a1e celo za 16,6 \u00c2\u00b0C<\/a>.<\/p>\n

\"\"<\/a>Mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de Dvoj\u00c4\u008dek in vremensko postajo Zaplana lo\u00c4\u008di 300 m zra\u00c4\u008dne razdalje in 14 m vi\u00c5\u00a1inske razlike. Med merilnima mestoma je 22. februarja pono\u00c4\u008di trenutna temperaturna razlika dosegla skoraj 17 \u00c2\u00b0C.<\/em><\/p>\n

V mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du Dvoj\u00c4\u008dek redno ko\u00c5\u00a1ena in skoraj gola tla precej manj zavirajo tok toplote iz tal od nepoko\u00c5\u00a1enih in z debelim slojem suhe trave pokritih tal v Dolinci. Eden od dokazov k tej trditvi so meritve temperature zraka v dneh, ko obe mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008di pokriva sne\u00c5\u00bena odeja, saj so bile ravno v takih primerih temperature v Dvoj\u00c4\u008dku \u00c5\u00bee precej ni\u00c5\u00beje od tistih v Dolinci. 18. decembra 2010 je bilo ob 21. uri v Dolinci -20,9 \u00c2\u00b0C, v Dvoj\u00c4\u008dku pa na podlagi terenskih meritev s termometrom Voltcraft -25 \u00c2\u00b0C.<\/p>\n

Plitvo mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de Dvoj\u00c4\u008dek ima torej bistveno manj stabilen temperaturni obrat od Dolince, ima pa ve\u00c4\u008dji potencial za nizke zimske temperature. Ta potencial se redko izrazi, ugodne pa so predvsem no\u00c4\u008di s sne\u00c5\u00beno odejo na tleh v kombinaciji s \u00c5\u00a1ibkimi vetrovi oziroma odsotnostjo no\u00c4\u008dnega vetra.<\/p>\n

Globoka in z gozdom pora\u00c5\u00a1\u00c4\u008dena mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da<\/strong><\/p>\n

50 m ju\u00c5\u00beno od mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da Dvoj\u00c4\u008dek se pod sedanjim \u00c4\u008debelnjakom nahaja mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de, kjer so se meritve temperature prvi\u00c4\u008d izvajale \u00c5\u00bee poleti 2001. To mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de je bilo torej osnova vsem kasnej\u00c5\u00a1im meritvam v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih Zaplane. Mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de je globoko 13 m, zaradi strmih pobo\u00c4\u008dij je bistveno bolj zaprto in ima manj\u00c5\u00a1i dele\u00c5\u00be vidnega neba. Pobo\u00c4\u008dja kotanje so porasla z gozdom, vla\u00c5\u00beno dno kotanje pa pora\u00c5\u00a1\u00c4\u008da malinjak.<\/p>\n

Glede na ob\u00c4\u008dasne terenske meritve so v kotanji pod \u00c4\u008debelnjakom temperaturne razmere druga\u00c4\u008dne kot v sosednji Dolinci. Manj\u00c5\u00a1e so dnevne temperaturne amplitude, vi\u00c5\u00a1je so minimalne no\u00c4\u008dne temperature, bistvena razlika pa je v trajanju nizkih temperatur. \u00c4\u0152e se v sosednji Dolinci po jutranjem mrazu zelo hitro ogreje, pa se hladen zrak na dnu te kotanje zadr\u00c5\u00beuje bistveno dlje \u00c4\u008dasa in celo v poletju obstaja temperaturni obrat do poznega dopoldneva. Minimalne temperature so v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du nekoliko ni\u00c5\u00beje kot na meteorolo\u00c5\u00a1ki postaji Zaplana.<\/p>\n

Zaradi dolgotrajnej\u00c5\u00a1ega temperaturnega obrata se sneg v kotanji zadr\u00c5\u00beuje bistveno dalj \u00c4\u008dasa kot v njeni okolici. 9. aprila 2005 je bilo v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du 59 cm snega, medtem ko so bile izven mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da le \u00c5\u00a1e sne\u00c5\u00bene krpe. Marca 2004 je bilo podobno, saj so bile izven mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da sne\u00c5\u00bene krpe, v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du pa 77 cm snega. Do tako velikih razlik v vi\u00c5\u00a1ini snega med okolico in mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dem prihaja zaradi dejstva, da se v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du ob posameznem sne\u00c5\u00beenju zaradi kotanjaste oblike nabere ve\u00c4\u008d snega kot v okolici, ter zaradi nalaganja novih plasti snega na staro sne\u00c5\u00beno podlago. V mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du pozimi sneg pogosto ne skopni tudi po izrazitej\u00c5\u00a1ih odjugah, zato se sneg skozi zimo postopno kopi\u00c4\u008di. To ob normalno hladnih zimah in pomladih brez pogostega de\u00c5\u00beja privede do debele sne\u00c5\u00bene odeje v spomladanskem \u00c4\u008dasu. V minulih zimah se je pokazalo, da lahko to mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da sne\u00c5\u00bena odeja pokriva skoraj pol leta in da se lahko sneg zadr\u00c5\u00bei tudi \u00c5\u00a1e \u00c4\u008dez prvomajske praznike, v posameznih zimah pa je sneg verjetno pokrival tla tudi ob koncu maja.<\/p>\n

\"mrazisce5\"<\/a>V mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du pod sedanjim \u00c4\u008debelnjakom se sneg v posameznih primerih zadr\u00c5\u00beuje\u00c2\u00a0skoraj pol leta. <\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da s hladnimi tlemi<\/strong><\/p>\n

V posameznih kra\u00c5\u00a1kih kotanjah se temperaturni obrat ne pojavlja v taki obliki, kot\u00c2\u00a0ga poznamo iz obi\u00c4\u008dajnih mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008d. Temperaturni obrat\u00c2\u00a0je obi\u00c4\u008dajno kratkotrajen in omejen na no\u00c4\u008dni \u00c4\u008das, veter\u00c2\u00a0ga hitro preme\u00c5\u00a1a. Nekatera mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da obkro\u00c5\u00beajo obse\u00c5\u00beni in prevotljeni kra\u00c5\u00a1ki masivi, ki se v hladni polovici leta preko razpok, brezen in jam napolnijo s hladnim zrakom. De\u00c5\u00beevnica lahko masiv ohladi na 0 \u00c2\u00b0C, zrak, ki vdira s povr\u00c5\u00a1ja pa \u00c5\u00a1e na ni\u00c5\u00bejo temperaturo. V topli polovici leta nakopi\u00c4\u008deni hladen zrak izhaja iz masiva.<\/p>\n

Mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de takega tipa je tudi na Zaplani. Vzhodno od visokega barja Jezerce se na 489 m nadmorske vi\u00c5\u00a1ine nahaja globoka lijakasta udornica Globoka dolina. Mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de ima obse\u00c5\u00bena pobo\u00c4\u008dja, hladen zrak se iz kra\u00c5\u00a1kega masiva prazni skozi brezno na osojnem pobo\u00c4\u008dju dobrih deset metrov nad dnom udornice. Brezno je poimenovano kot Brezno nad Globoko dolino in po tem je bilo za to mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de privzeto tudi ime. Brezno v hladnej\u00c5\u00a1i polovici leta \u00c4\u008drpa zrak v podzemlje, v topli pa hladen zrak izteka ven na povr\u00c5\u00a1je, kar pomeni, da brezno ni najvi\u00c5\u00a1ja odprtina v celotnem sistemu. Ob poletni vro\u00c4\u008dini iz brezna izteka zrak, ohlajen na 8 \u00c2\u00b0C, in v 20 cm debeli plasti ter v 2 m \u00c5\u00a1irokem pasu odteka proti dnu udornice. Celoten sistem si lahko predstavljamo kot slap vode, ki se zliva po pobo\u00c4\u008dju. Izkazalo se je, da so temperaturne razmere, ki vladajo v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du, zelo odvisne od letnega \u00c4\u008dasa. Pri tem lahko lo\u00c4\u008dimo razli\u00c4\u008dna obdobja, kot so zima, poletje ter prehodno obdobje pomladi in jeseni.<\/p>\n

Globoka dolina je kra\u00c5\u00a1ka udornica, kjer je po doslej znanih podatkih najdalj\u00c5\u00a1e trajanje sne\u00c5\u00bene odeje na celotni Zaplani in v bli\u00c5\u00benji okolici. Po obi\u00c4\u008dajnih zimah in spomladanskih sne\u00c5\u00benih padavinah, kot so bile v letih 2004, 2005 in 2006, se sneg v udornici zadr\u00c5\u00beuje \u00c5\u00a1e v prvih dneh meseca maja. Ob ve\u00c4\u008dji koli\u00c4\u008dini snega v jesenskem \u00c4\u008dasu in ob pomrznitvi sne\u00c5\u00bene odeje je to mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de skoraj zanesljivo neprekinjeno zasne\u00c5\u00beeno vse do pomladi. Sne\u00c5\u00bena odeja se ob sne\u00c5\u00beenjih debeli, v vmesnih odjugah pa se sneg pogosto le posede in po\u00c4\u008dasi tali, a kmalu ponovno zmrzne. Nastane izjemno trda sne\u00c5\u00bena odeja. V Globoki dolini je v hladni polovici leta v primerjavi z okolico hladneje tudi ob odjugah z de\u00c5\u00bejem. Zaradi vpliva sne\u00c5\u00bene odeje v takih primerih temperatura stagnira malo nad ledi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dem, pod 0 \u00c2\u00b0C pa ne pade.<\/p>\n

\"\"<\/a>Prizemni temperaturni obrat v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du Globoka dolina ob vetrovnem in de\u00c5\u00beevnem vremenu. V obravnavanem obdobju v sredini marca 2011 je padlo 120 mm de\u00c5\u00beja.<\/em><\/p>\n

Kadar v hladni polovici leta nizkim jutranjim temperaturam ob \u00c5\u00a1ibkem vetru sledi izrazito dnevno ogrevanje, v zaprtih mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih oble\u00c5\u00bei plast hladnega zraka, temperaturno razliko pa lahko dodatno okrepi sne\u00c5\u00bena odeja, ki je prisotna v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du, ne pa tudi na meteorolo\u00c5\u00a1ki postaji Zaplana. Do opisane kombinacije vremenskih razmer je pri\u00c5\u00a1lo 7. februarja 2011, ko je bilo ob 13. uri na postaji Zaplana 16,7 \u00c2\u00b0C, v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du Dolinca 17,0 \u00c2\u00b0C, v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du Globoka dolina pa samo -1,6 \u00c2\u00b0C. Tak\u00c5\u00a1ne temperaturne razlike med mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008di Zaplane in njihovo okolico pred tem \u00c5\u00a1e niso bile izmerjene.<\/p>\n

Temperature pri tleh udornice se v \u00c4\u008dasu poletne vro\u00c4\u008dine gibljejo okoli 11 \u00c2\u00b0C, med skalovjem okoli 8 \u00c2\u00b0C, v tleh na globini 10 cm pa je \u00c5\u00a1e nekoliko hladneje. Ob tako hladnih tleh se zrak tik nad njimi ne more ogreti in tudi veter lahko plast hladnega zraka premesti samo za kratek \u00c4\u008das. V mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du sega temperaturni obrat sredi dneva v poletju tudi do 10 m visoko. Na dnu opisane udornice se torej temperaturni obrat pojavlja celo sredi dneva, zaradi strmih pobo\u00c4\u008dij in gozdnatosti pa ni ekstremno nizkih no\u00c4\u008dnih temperatur.<\/p>\n

\"\"<\/a>Prisotnost prizemnega temperaturnega obrata v Globoki dolini tekom vro\u00c4\u008dinskega vala v juliju 2011.<\/em><\/p>\n

Temperaturne razmere v Globoki dolini so torej zelo odvisne od letnega \u00c4\u008dasa. Pozimi prizemni temperaturni obrat obstane tudi \u00c4\u008dez dan zaradi stalne sence na dnu mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da. V poletju pride do izraza advekcija hladnega zraka iz kra\u00c5\u00a1kih votlin in razpok v dnu mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da, hladna tla pa zni\u00c5\u00beujejo temperaturo v nekaj vi\u00c5\u00a1inskih metrih kra\u00c5\u00a1ke kotanje. V poletju trajanje Son\u00c4\u008devega obsevanja v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du skraj\u00c5\u00a1uje vegetacija. Mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de je tako ne glede na dnevni \u00c4\u008das stalni naravni hladilnik tudi v topli polovici leta.<\/p>\n

\"mrazisca\"<\/a><\/span>Karta mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008d na Zaplani, razvr\u00c5\u00a1\u00c4\u008denih v tri razrede po njihovi\u00c2\u00a0“hladnosti”.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kra\u00c5\u00a1ke vrta\u00c4\u008de se pojavljajo predvsem na obmo\u00c4\u008dju Spodnje Zaplane in\u00c2\u00a0imajo svojevrstno mikroklimo. V nadaljevanju objavljam le\u00c2\u00a0povzetek gradiva o mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih, ki je objavljeno v diplomskem delu Topoklima Zaplane. Zna\u00c4\u008dilnosti mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008d Po mnenju raziskovalcev mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008d v okviru Slovenskega meteorolo\u00c5\u00a1kega foruma so mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da obmo\u00c4\u008dja, kjer se temperatura v mirnih in jasnih no\u00c4\u008deh spusti precej ni\u00c5\u00beje, kot v okolici […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":4,"comment_status":"closed","ping_status":"open","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/26"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=26"}],"version-history":[{"count":54,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/26\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":19318,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/26\/revisions\/19318"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=26"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}