{"id":25,"date":"2009-06-30T10:23:01","date_gmt":"2009-06-30T08:23:01","guid":{"rendered":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/?page_id=25"},"modified":"2014-12-04T14:54:54","modified_gmt":"2014-12-04T13:54:54","slug":"podnebje","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/?page_id=25","title":{"rendered":"Podnebje"},"content":{"rendered":"

Opomba 12. julija 2012: sestavek o Podnebju Zaplane je v fazi posodobitve, zato do nadaljnega priporo\u00c4\u008dam branje diplomskega dela Topoklima Zaplane<\/a>.<\/p>\n

Zaradi razgibanega reliefa so za Zaplano zna\u00c4\u008dilne pestre temperaturne razmere. Te se spreminjajo zlasti glede na trenutno vremensko situacijo in dnevni \u00c4\u008das. Pono\u00c4\u008di se te\u00c5\u00beji, hladnej\u00c5\u00a1i zrak steka v ni\u00c5\u00beje lege in na Spodnji Zaplani\u00c2\u00a0 je tako hladneje kot na Zgornji Zaplani. Planotast relief na Spodnji Zaplani omogo\u00c4\u008da nastanek temperaturne inverzije, pod njenim vplivom je tudi meteorolo\u00c5\u00a1ka postaja. Po nizkih no\u00c4\u008dnih temperaturah \u00c5\u00a1e posebej izstopajo kra\u00c5\u00a1ke depresije, za katere so zna\u00c4\u008dilne mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dne razmere. Za obmo\u00c4\u008dja v temperaturni inverziji je zna\u00c4\u008dilna ve\u00c4\u008dja zamegljenost, vla\u00c5\u00benost zraka ter ni\u00c5\u00beje jutranje temperature. Zgornja Zaplana je pogosto nad inverzijo in je pono\u00c4\u008di toplej\u00c5\u00a1a, medtem ko je ob vetrovnem vremenu ali v dneh z padavinami najhladneje v najvi\u00c5\u00a1jih predelih Zaplane na obmo\u00c4\u008dju Ulovke in Planine nad Vrhniko.<\/p>\n

\"megla12\"<\/a><\/span>Temperaturno inverzijo pogosto spremlja radiacijska megla, ki sega do najve\u00c4\u008d 600m nadmorske vi\u00c5\u00a1ine in tako ne dose\u00c5\u00bee Zgornje Zaplane.<\/em><\/p>\n

Zaplana le\u00c5\u00bei v obmo\u00c4\u008dju dvignjene temperaturne inverzije nad Ljubljanskim barjem. Zaradi te posebne geografske lege vladajo v pozni jeseni in pozimi specifi\u00c4\u008dne temperaturne razmere. Pozimi preko dneva je lahko zaradi tega najhladneje ravno na Spodnji Zaplani, saj priteka z vzhodnim vetrom zrak iz najhladnej\u00c5\u00a1ega, zgornjega dela inverzije. S tem se pogosteje pojavljajo megla, ivje in \u00c5\u00beled.<\/p>\n

\"spodnja1\"<\/a>Spodnja Zaplana je primer obmo\u00c4\u008dja, kjer ima relief velik vpliv na podnebje. Lega Zaplane na robu Ljubljanske kotline ima vpliv na vetrove, <\/em>temperature,<\/em> meglo in s tem na ostale spremljajo\u00c4\u008de pojave, kot sta ivje in \u00c5\u00beled.
\n<\/em><\/p>\n

Zaplana je v primerjavi z Ljubljansko kotlino bolj prevetrena. Ob prevladi visokega zra\u00c4\u008dnega pritiska se pojavi izrazita dnevna vetrovnost. Ko splo\u00c5\u00a1ni vetrovi ne zabri\u00c5\u00a1ejo lokalnih vetrov, piha \u00c4\u008dez dan vzhodni pobo\u00c4\u008dni veter, pono\u00c4\u008di pa rahel ju\u00c5\u00beni veter iz smeri Loga\u00c5\u00a1kega polja. Vzhodni pobo\u00c4\u008dni veter zlasti v poletnem \u00c4\u008dasu bla\u00c5\u00bei dnevno vro\u00c4\u008dino, rahel no\u00c4\u008dni ju\u00c5\u00beni veter pa je povezan z nastankom plitve temperaturne inverzije nad Loga\u00c5\u00a1kim poljem.<\/p>\n

\"cirkulacija\"<\/a>Primer obi\u00c4\u008dajne dnevne zra\u00c4\u008dne cirkulacije na Spodnji Zaplani. <\/em><\/p>\n

Padavin je na Zaplani ve\u00c4\u008d od slovenskega povpre\u00c4\u008dja, saj je na bli\u00c5\u00benji meteorolo\u00c5\u00a1ki postaji Rovte v obdobju 1961-1990 padlo povpre\u00c4\u008dno 1867mm padavin na leto. Najbolj namo\u00c4\u008den mesec je november, drugi vi\u00c5\u00a1ek padavin je junija, kar je zna\u00c4\u008dilnost submediteranskega padavinskega re\u00c5\u00beima. Najmanj padavin je v obdobju od januarja do marca. Tako kot v bli\u00c5\u00benji okolici je veliko nevihtnih dni, ve\u00c4\u008dja to\u00c4\u008da pa ni pogosta.<\/p>\n

\"dinaridi2\"<\/a><\/span>Pogled na 1200m visoko dinarsko gorsko pregrado na zahodu, ki ima velik vpliv na temperaturne in padavinske razmere na Zaplani. Na fotografiji sta Streli\u00c5\u00a1ki vrh nad Podkrajem in Javornik nad Colom.
\n<\/em><\/p>\n

Na Spodnji Zaplani je pogosta radiacijska megla, kakr\u00c5\u00a1na je zna\u00c4\u008dilna za Ljubljano, le da je na Spodnji Zaplani bolj plitva. Na Zgornji Zaplani radiacijske megle ni. Posebnost mikroklime je pobo\u00c4\u008dna megla, ki je videti kot nekaj 100m visok oblak, katerega spodnja baza se nahaja nad 500m nadmorske vi\u00c5\u00a1ine in se torej nahaja v dolo\u00c4\u008denem vi\u00c5\u00a1inskem pasu. Zna\u00c4\u008dilno za to meglo je, da se premika z vzhodnim vetrom, ki je eden od pogojev za nastanek te megle. Pobo\u00c4\u008dna megla se pojavlja po ve\u00c4\u008dini Zaplane, ni je pa v Logatcu ali na Vrhniki, prav tako ne na obmo\u00c4\u008dju Petkovca zahodno od Zaplane. Zaplana je torej precej meglena, \u00c4\u008deprav ji tega glede na njeno ve\u00c4\u008djo nadmorsko vi\u00c5\u00a1ino ne bi prisodili.<\/p>\n

Sne\u00c5\u00bena odeja je na Zaplani zelo spremenljiva. Dogaja se, da je sneg aprila, ne pa sredi zime, ko bi ga najbolj pri\u00c4\u008dakovali. Snega je v primerjavi z Ljubljansko kotlino obi\u00c4\u008dajno precej ve\u00c4\u008d. Najve\u00c4\u008dje razlike v vi\u00c5\u00a1ini snega so spomladi, ko lahko pade \u00c5\u00a1e veliko snega na staro sne\u00c5\u00beno podlago, po ni\u00c5\u00beinah pa ne samo, da redkeje sne\u00c5\u00bei, temve\u00c4\u008d se bolj redko zgodi, da bi novi sneg padel na staro sne\u00c5\u00beno podlago. Sneg meseca aprila je na Zaplani skoraj vsakoleten pojav, v ekstremnih primerih ga je padlo tudi do 80cm. V dolgoletnem povpre\u00c4\u008dju je najve\u00c4\u008d snega zabele\u00c5\u00beeno v marcu oz. v meteorolo\u00c5\u00a1ki pomladi. Do leta 1985 je bil majski sneg kar pogost, nato pa ve\u00c4\u008djega majskega sne\u00c5\u00beenja ni bilo. Prvi sneg pade obi\u00c4\u008dajno v drugi dekadi novembra, v\u00c4\u008dasih pa tudi oktobra, najzgodnej\u00c5\u00a1i sneg je padal septembra 1977, najkasnej\u00c5\u00a1i pa na Ulovki verjetno junija 1986. Ob\u00c4\u008dasno se dogaja, da na obmo\u00c4\u008dju Spodnje Zaplane sne\u00c5\u00bei, \u00c4\u008deprav je meja sne\u00c5\u00beenja napovedana za 500m vi\u00c5\u00a1je. Gre za pojav “zni\u00c5\u00beane meje sne\u00c5\u00beenja” oz. kraj\u00c5\u00a1e “ZMS”.<\/p>\n

Pogost vremenski pojav na Zaplani je \u00c5\u00beled, ki je na tem obmo\u00c4\u008dju pogost zaradi omenjene specifi\u00c4\u008dne geografske lege Zaplane na robu Ljubljanske kotline in v zavetrju dinarske gorske pregrade. Zadnji mo\u00c4\u008dan \u00c5\u00beled je pozimi 1996\/1997 povzro\u00c4\u008dil ogromno \u00c5\u00a1kodo v gozdovih in na infrastrukturi. Na splo\u00c5\u00a1no se katastrofalni \u00c5\u00beled z debelino ledu nad 5cm v Sloveniji pojavlja v jugozahodni Sloveniji na nadmorskih vi\u00c5\u00a1inah med 500 in 1000 m. Nad 1000m je pogosto plast toplega zraka, ki je glavni krivec za nastanek \u00c5\u00beleda, do 500m pa se ponavadi de\u00c5\u00be na svoji poti skozi spodnjo hladno plast zraka \u00c5\u00bee spremeni v zmrznjen de\u00c5\u00be, ki ne povzro\u00c4\u008da \u00c5\u00beleda. Bistveno pri \u00c5\u00beledu je, da so vodne kapljice pri temperaturi pod ledi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dem \u00c5\u00a1e vedno v teko\u00c4\u008di obliki. \u00c5\u00bdled je pogost zlasti v Idrijsko-Cerkljanskem hribovju, na Notranjskem in v Brkinih.<\/p>\n

\"zled\"<\/a>Zaplana je\u00c2\u00a0 pogosto izpostavljena uni\u00c4\u008dujo\u00c4\u008demu \u00c5\u00beledu.<\/em><\/p>\n

Meteorolo\u00c5\u00a1ka opazovanja se vr\u00c5\u00a1ijo na Spodnji Zaplani, na nadmorski vi\u00c5\u00a1ini 566m, zato veljajo v nadaljevanju opisane klimatske zna\u00c4\u008dilnosti predvsem za omenjeno obmo\u00c4\u008dje. Temperaturnih razlik brez termometra ni enostavno opaziti, ob\u00c4\u008dutimo pa jih denimo tisti, ki se znajdemo ob pravem \u00c4\u008dasu na pravem mestu. Med ve\u00c4\u008dernim kolesarjenjem ob ustaljenem anticiklonalnem vremenu zlahka ob\u00c4\u008dutimo velike temperaturne razlike. Na vrhu kak\u00c5\u00a1nega hrib\u00c4\u008dka pripeljemo v topel zrak, takoj ko se spustimo v malo bolj zaprto obmo\u00c4\u008dje, pa se nam zdi, kot bi pripeljali v hladilnik. Vzrok je temperaturna inverzija, ki je v nadaljevanju tudi podrobneje predstavljena.<\/p>\n

Temperaturne razmere<\/strong><\/p>\n

Zaradi razgibanega reliefa vladajo na Zaplani pestre temperaturne razmere. Te se spreminjajo zlasti glede na trenutno vremensko situacijo in dnevni \u00c4\u008das. Ob preme\u00c5\u00a1ani atmosferi, ko piha veter ali v dneh s padavinami je obi\u00c4\u008dajno najhladneje v najvi\u00c5\u00a1jih predelih Zaplane na obmo\u00c4\u008dju Ulovke in Planine nad Vrhniko, v jasnih no\u00c4\u008deh pa je tam lahko \u00c5\u00a1e najtopleje.<\/p>\n

Zgornja Zaplana spada po nekaterih geografskih \u00c4\u008dlenitvah v Rovtarsko hribovje, katerega najpomembnej\u00c5\u00a1a klimatska zna\u00c4\u008dilnost je topli pas med 600 in 800m nadmorske vi\u00c5\u00a1ine. Topli pas je vi\u00c5\u00a1inski pas, ki se pojavlja nad obmo\u00c4\u008dji s temperaturno inverzijo. Hladen zrak se pono\u00c4\u008di steka v najni\u00c5\u00beje predele, jezero hladnega zraka pa sega le do dolo\u00c4\u008dene nadmorske vi\u00c5\u00a1ine. Od zgornje meje temperaturne inverzije se za\u00c4\u008denja topli pas, ki sega nato navzgor do 300m relativne vi\u00c5\u00a1ine. V Sloveniji topli pas praviloma ne presega absolutne nadmorske vi\u00c5\u00a1ine 500m, vendar tudi za topli pas na Zaplani velja, da je toplej\u00c5\u00a1i tako od ni\u00c5\u00beje le\u00c5\u00bee\u00c4\u008dih, kot tudi od vi\u00c5\u00a1je le\u00c5\u00bee\u00c4\u008dih obmo\u00c4\u008dij. Ravno to pa je glavna zna\u00c4\u008dilnost toplega pasu. V toplem pasu so vi\u00c5\u00a1je predvsem zimske jutranje temperature. Za prisojna pobo\u00c4\u008dja pa so zna\u00c4\u008dilne \u00c5\u00a1e nekoliko druga\u00c4\u008dne klimatske razmere. Zaradi usmerjenosti pobo\u00c4\u008dij proti jugu in njihove strmine (ve\u00c4\u008dji vpadni kot son\u00c4\u008dnih \u00c5\u00bearkov) je zna\u00c4\u008dilno izdatnej\u00c5\u00a1e son\u00c4\u008dno obsevanje. Tak primer najdemo na Zaplani pod vrhom \u00c5\u00a0pik (707m) nad Prezidom. Tam uspeva celo submediteranska gozdna zdru\u00c5\u00beba puhastega hrasta, malega jesena in \u00c4\u008drnega gabra. Submediteranska gozdna zdru\u00c5\u00beba se od prave mediteranske zdru\u00c5\u00bebe lo\u00c4\u008di po listopadnosti v hladni polovici leta. Na obmo\u00c4\u008dje Ulovke in Planine nad Vrhniko so kljub odsotnosti temperaturne inverzije temperaturne razmere bolj ostre, predvsem zaradi ve\u00c4\u008dje nadmorske vi\u00c5\u00a1ine in prevetrenosti.<\/p>\n

Spodnja Zaplana le\u00c5\u00bei v obmo\u00c4\u008dju temperaturne inverzije, ki se ka\u00c5\u00bee po pogosti jutranji radiacijski megli. Posledice temperaturne inverzije na Spodnji Zaplani so ni\u00c5\u00beje jutranje temperature, pogostej\u00c5\u00a1a megla in dalj\u00c5\u00a1e obdobje s slano kot v vi\u00c5\u00a1jih legah. Najve\u00c4\u008dje temperaturne razlike med Spodnjo Zaplano in okoli\u00c5\u00a1kimi hribovji so v zimskem \u00c4\u008dasu. Ob zimskih inverzijah ima lahko Spodnja Zaplana tudi za ve\u00c4\u008d stopinj ni\u00c5\u00beje jutranje temperature od vi\u00c5\u00a1jih krajev v Rovtarskem ali Polhograjskem hribovju.<\/p>\n

\"inverzija2\"<\/a>22.decembra 2007 so bile velike temperaturne razlike, temperaturno inverzijo nakazujejo meglice v ozadju fotografije. Zaplana je imela -4\u00c2\u00b0C, isto\u00c4\u008dasno je bilo vi\u00c5\u00a1jem \u00c4\u0152rnem Vrhu nad Idrijo +5\u00c2\u00b0C, v Postojni pa celo +7\u00c2\u00b0C.<\/em><\/p>\n

Dnevne temperature se ni\u00c5\u00beajo z nadmorsko vi\u00c5\u00a1ino. Na vrhu Ulovke (801m) je, kot je razvidno iz meritev temperatur v zimi 2009\/2010<\/a>,\u00c2\u00a0sredi dneva za 2 do 3\u00c2\u00b0C hladneje kot na 235m ni\u00c5\u00bejele\u00c5\u00bee\u00c4\u008di meteorolo\u00c5\u00a1ki postaji Spodnja Zaplana. Ob son\u00c4\u008dnem vremenu in \u00c5\u00a1ibkih jugozahodnih vetrovih\u00c2\u00a0lahko razlika prese\u00c5\u00bee\u00c2\u00a0tudi 4\u00c2\u00b0C, v dneh s padavinami pa je, razen v dolo\u00c4\u008denih izjemah, na Ulovki za 1,5\u00c2\u00b0C hladneje kot na Spodnji Zaplani. Povsem druga\u00c4\u008dno sliko dobimo, \u00c4\u008de primerjamo no\u00c4\u008dne temperature.\u00c2\u00a0Pono\u00c4\u008di je lahko na Spodnji Zaplani zaradi plitve temperaturne inverzije za ve\u00c4\u008d kot 5\u00c2\u00b0C hladneje kot na Ulovki.<\/p>\n

\"ivje5\"<\/a>25.decembra 2006 zve\u00c4\u008der je bila na Spodnji Zaplani temperatura nad 0\u00c2\u00b0C, na Planini nad Vrhniko (735m) pa je bila temperatura pod -2\u00c2\u00b0C, ob vetru in gosti megli je nastajalo trdo ivje.<\/em><\/p>\n

Zaradi najve\u00c4\u008dje nadmorske vi\u00c5\u00a1ine je \u00c4\u008dez dan\u00c2\u00a0najhladneje na Ulovki. Vendar to velja le v primeru korektnih meritev temperatur pod istimi pogoji. Po ob\u00c4\u008dasnih\u00c2\u00a0mar\u00c5\u00a1rutnih meritvah je poleti ob jugozahodniku na Planini nad Vrhniko nekoliko hladneje, kot bi pri\u00c4\u008dakovali glede na nadmorsko vi\u00c5\u00a1ino. Lahko je tudi hladneje kot na Ulovki. Veter namre\u00c4\u008d prina\u00c5\u00a1a hladen zrak iz sen\u00c4\u008dnega bukovega gozda. Bolj na odprtem obmo\u00c4\u008dju ali na razglednem stolpu pa so temperature vi\u00c5\u00a1je. Ob vzhodniku so temperature na Planini nad Vrhniko zelo odvisne od mikrolokacije meritev. Pri tleh so temperature vi\u00c5\u00a1je kot na Ulovki, razgledni stolp pa je nad vi\u00c5\u00a1ino 10m prevetren in zato je tam kar ob\u00c4\u008dutno hladneje kot na Ulovki. V splo\u00c5\u00a1nem je Ulovka hladnej\u00c5\u00a1a in bolj zasne\u00c5\u00beena od ni\u00c5\u00beje Planine nad Vrhniko, Planina pa je bolj meglena in prevetrena, ivje se pogosto nabira na izpostavljenem razglednem stolpu in okoli\u00c5\u00a1kih bukvah.<\/p>\n

Zaradi krajevnega pobo\u00c4\u008dnega vzhodnega vetra so dnevne temperature na Zaplani relativno ni\u00c5\u00beje kot v bolj zati\u00c5\u00a1nih okoli\u00c5\u00a1kih krajih. Ker se veter dviguje ob pobo\u00c4\u008djih, se pri tem zrak adiabatno ohlaja, zato veter \u00c4\u008dez dan ozra\u00c4\u008dje hladi. Najvi\u00c5\u00a1je temperature so izmerjene v son\u00c4\u008dnih dneh s \u00c5\u00a1ibkim jugozahodnim vetrom. Na meteorolo\u00c5\u00a1ki postaji Zaplana izmerjeni temperaturni podatki torej niso reprezentativni za \u00c5\u00a1ir\u00c5\u00a1e obmo\u00c4\u008dje. Na Zgornji Zaplani in tudi ponekod na Spodnji Zaplani so vi\u00c5\u00a1je no\u00c4\u008dne temperature. Najtoplej\u00c5\u00a1a obmo\u00c4\u008dja na Zaplani so tista, ki le\u00c5\u00beijo malo nad temperaturno inverzijo, hkrati pa so tudi v zavetrju vzhodnega vetra, ki tako ne bla\u00c5\u00bei dnevnega ogrevanja. Tak primer so \u00c5\u00bee omenjena prisojna pobo\u00c4\u008dja nad naseljem Prezid. Najhladnej\u00c5\u00a1e poseljeno obmo\u00c4\u008dje na Zaplani je verjetno Jezerce. Tamkaj\u00c5\u00a1nje najni\u00c5\u00beje le\u00c5\u00bee\u00c4\u008de hi\u00c5\u00a1e imajo precej ni\u00c5\u00beje no\u00c4\u008dne temperature kot zgornji del Prezida pri gasilskem domu. To potrjujejo meritve temperatur 19.julija 2003 okoli 21:00 ure zve\u00c4\u008der. S pomo\u00c4\u008djo na gorsko kolo pritrjenega elektronskega termometra, ki se hitro odziva na najmanj\u00c5\u00a1e temperaturne razlike, so bile ugotovljene velike temperaturne razlike. Na dnu kotanje pri Jezercu je bilo 14\u00c2\u00b0C, v zgornjem delu Prezida pri gasilskem domu pa 19\u00c2\u00b0C. Natan\u00c4\u008dnost izmerjenih absolutnih vrednosti je sicer vpra\u00c5\u00a1ljiva, zanimive pa so relativne razlike med temperaturami. Te meritve dokazujejo, da se na Zaplani no\u00c4\u008dne temperature spreminjajo \u00c5\u00bee na majhne razdalje. Karta prikazuje obmo\u00c4\u008dja, ki imajo od meteorolo\u00c5\u00a1ke postaje Zaplana ob ustaljenem vremenu lahko tudi do nekaj stopinj ni\u00c5\u00beje ve\u00c4\u008derne, no\u00c4\u008dne in jutranje temperature.<\/p>\n

\"inverzija\"<\/a>Karta izrazitej\u00c5\u00a1e temperaturne inverzije.<\/em><\/p>\n

Po grobih primerjavah med meteorolo\u00c5\u00a1ko opazovalnico Zaplana in zasebno postajo v Gornjem Logatcu je na Loga\u00c5\u00a1kem polju zjutraj hladneje kot na Spodnji Zaplani. V zimskih no\u00c4\u008deh s sne\u00c5\u00beno odejo in vetrom, ki na Zaplani onemogo\u00c4\u008da nastanek temperaturne inverzije, lahko temperaturna razlika zna\u00c5\u00a1a tudi 5\u00c2\u00b0C. Ob gosti radiacijski megli v Logatcu pa je lahko na Zaplani tudi nekoliko hladneje. Ob preme\u00c5\u00a1ani atmosferi je na 80m vi\u00c5\u00a1ji Spodnji Zaplani do stopinjo hladneje kot v Logatcu, je pa Spodnja Zaplana ob\u00c4\u008dutno hladnej\u00c5\u00a1a v vro\u00c4\u008dih poletnih dneh, ko sicer prevladujejo \u00c5\u00a1ibki lokalni vetrovi. Predeli okoli Ulovke in Planine nad Vrhniko imajo pozimi vi\u00c5\u00a1je no\u00c4\u008dne temperature, a so temperature \u00c4\u008dez dan ob\u00c4\u008dutne ni\u00c5\u00beje kot v Logatcu, tudi ob padavinah, zato so sne\u00c5\u00bene razmere na Ulovki in v Logatcu neprimerljive. Ve\u00c4\u008dja nadmorska vi\u00c5\u00a1ina Ulovke pride v smislu sne\u00c5\u00benih razmer bolj do izraza v spomladanskih mesecih. Pozimi ima namre\u00c4\u008d na ni\u00c5\u00beje lege tudi ob padavinah velik vpliv temperaturna inverzija. Sredi zime je lahko v ni\u00c5\u00bejih legah ob odjugah zaradi zastajajo\u00c4\u008dega hladnega zraka hladneje kot v vi\u00c5\u00a1jih hribih, kjer se zato sneg tudi hitreje tali. Vsak primer odjuge je specifi\u00c4\u008den, pozimi pa ni nujno, da se sneg prej stali v najni\u00c5\u00bejih legah.<\/p>\n

\"jezerce\"<\/a>Obmo\u00c4\u008dje Jezerca pri Prezidu je po nizkih jutranjih temperaturah eno od najhladnej\u00c5\u00a1ih obmo\u00c4\u008dij na Zaplani.<\/em><\/p>\n

\u00c2\u00a0<\/strong><\/p>\n

Temperaturne razmere ob severnih vetrovih<\/strong><\/p>\n

Absolutne minimalne temperature na Zaplani so po vseh letih opazovanj \u00c5\u00a1e najve\u00c4\u008dja neznanka. V zadnjih 50. letih je bila, to je ocena glede na podatke z meteorolo\u00c5\u00a1kih postaj v Postojni, Ljubljani in na Vrhniki, na obmo\u00c4\u008dju meteorolo\u00c5\u00a1ke postaje Spodnja Zaplana najni\u00c5\u00beja temperatura -28\u00c2\u00b0C v februarju leta 1956. Podatki o ekstremnih temperaturah ka\u00c5\u00beejo, da je bila v Rovtah v obdobju 1961-1990 najni\u00c5\u00beja temperatura -21,5\u00c2\u00b0C, najvi\u00c5\u00a1ja pa 33,1\u00c2\u00b0C. Na Vrhniki je bila najni\u00c5\u00beja temperatura v obdobju 1956-1985 -27,0\u00c2\u00b0C (februar 1956), najvi\u00c5\u00a1ja 37,6\u00c2\u00b0C (julij 1983). Zadnjih nekaj zim pa se na Zaplani kljub nekaterim izrazitim ohladitvam ni ohladilo pod -20\u00c2\u00b0C, temperature so precej zaostale za rekordnimi vrednostmi. Medtem pa so se temperature marsikje drugod pribli\u00c5\u00beale rekordnim vrednostim. Ali lahko zato re\u00c4\u008demo, da Zaplana nima zelo nizkih zimskih temperatur? Mo\u00c5\u00bene so tudi temperature precej pod -20\u00c2\u00b0C, vendar ne ob obi\u00c4\u008dajnih ohladitvah iz severovzhoda. Za Zaplano so namre\u00c4\u008d bolj ugodni prodori hladnega zraka iz severne smeri oz. je pomembna severna smer vetrov v vi\u00c5\u00a1inah pod 1000m. Ob severni zra\u00c4\u008dni cirkulaciji so temperature na Zaplani ni\u00c5\u00beje kot ob vzhodni situaciji. Ob severni situaciji vzhodni veter, ki ponavadi prepre\u00c4\u008duje izrazito no\u00c4\u008dno ohlajanje na Zaplani, hitro oslabi (verjetno zaradi reliefa), kmalu zapiha no\u00c4\u008dni veter iz smeri Logatca, ob temperaturni inverziji se mo\u00c4\u008dno ohladi. Ob severni situaciji so na Zaplani ugodnej\u00c5\u00a1e vla\u00c5\u00benostne razmere kot v Ljubljanski kotlini. Ozra\u00c4\u008dje je bolj suho, kar vpliva na mo\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1e no\u00c4\u008dne ohladitve. Torej je Zaplana ob severni situaciji vremensko gledano nekako lo\u00c4\u008dena od razmer v Ljubljanski kotlini. Zato ne presene\u00c4\u008da, da je lahko ob takih situacijah na Vrhniki megla, a v malo vi\u00c5\u00a1jem Logatcu sonce ob precej ni\u00c5\u00bejih temperaturah. Ob obi\u00c4\u008dajnih prodorih iz vzhoda je na Zaplani preve\u00c4\u008d vetrovno za zelo nizke temperature. Vse najni\u00c5\u00beje jutranje temperature so bile tudi v poletju dose\u00c5\u00beene ob severnih situacijah. Glede na nekatere podatke iz zasebne meteorolo\u00c5\u00a1ke postaje Vrhnika je mo\u00c5\u00beno zaklju\u00c4\u008diti, da ima Vrhnika ni\u00c5\u00beje jutranje temperature, \u00c4\u008de na Zaplani vzhodni veter piha tudi pono\u00c4\u008di. \u00c4\u0152e na Zaplani pono\u00c4\u008di nastane temperaturna inverzija, potem je Zaplana hladnej\u00c5\u00a1a od Vrhnike. Ob severni situaciji pa se temperaturna razlika obi\u00c4\u008dajno \u00c5\u00a1e pove\u00c4\u008da.<\/p>\n

\"fenski\"<\/a>Ob severni situaciji se pogosto pojavljajo zna\u00c4\u008dilno zaobljeni fenski oblaki tipa altocumulus lenticularis (Ac len).<\/em><\/p>\n

\u00c2\u00a0<\/strong><\/p>\n

Temperaturne razmere ob ju\u00c5\u00benih vetrovih<\/strong><\/p>\n

Podobno kot pri splo\u00c5\u00a1nih severnih vetrovih, so\u00c2\u00a0tudi ob splo\u00c5\u00a1nih ju\u00c5\u00benih vetrovih na Zaplani in v \u00c5\u00a1ir\u00c5\u00a1i okolici Logatca nekoliko\u00c2\u00a0posebne vremenske razmere. Ob takih situacijah je\u00c2\u00a0v ju\u00c5\u00beni Sloveniji vetrovno in relativno\u00c2\u00a0toplo vreme. Ju\u00c5\u00beni veter obi\u00c4\u008dajno zlahka\u00c2\u00a0se\u00c5\u00bee do krajev na primorski strani (Postojna), kot tudi do krajev na drugi strani Dinarske gorske\u00c2\u00a0pregrade (Planina pri Rakeku, Bloke). V takih situacijah pa topel ju\u00c5\u00beni veter do obmo\u00c4\u008dja Logatca\u00c2\u00a0velikokrat ne se\u00c5\u00bee in kjer je\u00c2\u00a0zato bistveno hladneje.\u00c2\u00a0Opisana situacija je najve\u00c4\u008dkrat vzrok, ko lahko bolj sne\u00c5\u00bei\u00c2\u00a0v ni\u00c5\u00bejem Logatcu, kot v precej vi\u00c5\u00a1jih krajih nekaj 10km ju\u00c5\u00beneje.\u00c2\u00a0Ob mo\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1em ju\u00c5\u00benem vetru se njegov vpliv ka\u00c5\u00bee tudi v Logatcu, prav zanimivo pa je, da ob tem ju\u00c5\u00beni veter\u00c2\u00a0Zaplano \u00c5\u00a1e te\u00c5\u00beje dose\u00c5\u00bee in kjer \u00c5\u00a1e vedno\u00c2\u00a0piha hladen prizemni vzhodni veter iz zgornjih zra\u00c4\u008dnih\u00c2\u00a0plasti nad Ljubljanskim barjem. V takih primerih je lahko v Logatcu tudi za ve\u00c4\u008d stopinj topleje kot na Zaplani. Zabele\u00c5\u00beeni so bili primeri, ko je bila Zaplana ve\u00c4\u008d ur precej hladnej\u00c5\u00a1a od Logatca in celo od 800m visoke\u00c2\u00a0Ulovke, kar pomeni, da sega plast hladnega zraka\u00c2\u00a0iz Ljubljanske kotline le do dolo\u00c4\u008dene vi\u00c5\u00a1ine in najpogosteje le do Spodnje Zaplane. Ob takih situacijah so pogoste padavine, kar pomeni, da lahko na Zaplani prihaja do lokalnega \u00c5\u00beledenja ali\u00c2\u00a0da lahko\u00c2\u00a0pade bistveno ve\u00c4\u008d snega, kot v bli\u00c5\u00benjem Logatcu.<\/p>\n

\"\"<\/a>Temperatura zraka\u00c2\u00a0v\u00c2\u00a0\u00c4\u008dasu ju\u00c5\u00benih vetrov\u00c2\u00a04.septembra 2009 na zasebnih meteorolo\u00c5\u00a1kih postajah Gorenji Logatec in Spodnja Zaplana.<\/em><\/p>\n

Zasebni meteorolo\u00c5\u00a1ki postaji, vklju\u00c4\u008deni v zgornji grafikon, sta med seboj oddaljeni samo\u00c2\u00a04km, pa lahko prihaja do tolik\u00c5\u00a1nih temperaturnih razlik. Ne gre za dneve, ko je Loga\u00c5\u00a1ko polje zaradi temperaturne inverzije hladnej\u00c5\u00a1e\u00c2\u00a0od okolice, temve\u00c4\u008d za dneve\u00c2\u00a0s padavinami, kjer lahko samo nekaj desetink stopinje velike\u00c2\u00a0razlike v temperaturi odlo\u00c4\u008dajo o sne\u00c5\u00beenju, \u00c5\u00beledenju ali o de\u00c5\u00beju. V zgornjem primeru pa je bilo na Zaplani kar nekaj ur skupaj\u00c2\u00a0za\u00c2\u00a03 do\u00c2\u00a06\u00c2\u00b0C hladneje kot v Logatcu! Sprva je bilo\u00c2\u00a0na Zaplani ob jugozahodnem vetru le malo, za\u00c2\u00a0dobro stopinjo\u00c2\u00a0hladneje kot v\u00c2\u00a0Logatcu.\u00c2\u00a0Smer vetra je\u00c2\u00a0zaradi namena raziskave na grafu\u00c2\u00a0prikazana samo z\u00c2\u00a0dvema kategorijama, vzhodni veter vklju\u00c4\u008duje smeri od 0\u00c2\u00b0 do 155\u00c2\u00b0, zahodni veter pa smeri od 156\u00c2\u00b0\u00c2\u00a0do 359\u00c2\u00b0. Taka razdelitev se je izkazala kot\u00c2\u00a0primerna za obe meteorolo\u00c5\u00a1ki postaji,\u00c2\u00a0zaradi namena raziskave (vpliv ju\u00c5\u00benega vetra in vetra iz Ljubljanke kotline), kot zaradi dejstva, da\u00c2\u00a0pogosto piha iz smeri 90\u00c2\u00b0 in 230\u00c2\u00b0 in ne iz smeri, ki so blizu postavljenim omejitvam (0\u00c2\u00b0 in 155\u00c2\u00b0). Razvidno je, kako so temperaturne anomalije na obeh meteorolo\u00c5\u00a1kih postajah odvisne od smeri vetra in koliko ve\u00c4\u008d vzhodnega vetra je na Zaplani.\u00c2\u00a0Ob mo\u00c4\u008dnem vetru lahko iz\u00c2\u00a0jugozahoda prepiha\u00c2\u00a0tudi Zaplano, pri \u00c4\u008demer se, lahko zgolj za kraj\u00c5\u00a1i \u00c4\u008das,\u00c2\u00a0precej ogreje.\u00c2\u00a0Predvidoma je bila\u00c2\u00a0ta situacija eden od\u00c2\u00a0vzrokov za precej\u00c2\u00a0skromnej\u00c5\u00a1o sne\u00c5\u00beno odejo v Logatcu februarja 1999, saj je bilo na malo vi\u00c5\u00a1ji\u00c2\u00a0Spodnji Zaplani ob ni\u00c5\u00beji koli\u00c4\u008dini padavin pribli\u00c5\u00beno 40cm ve\u00c4\u008d\u00c2\u00a0snega. Celo na Vrhniki je bilo\u00c2\u00a0ve\u00c4\u008d snega, kot v Logatcu.\u00c2\u00a0Tudi \u00c5\u00beled, ki se je 5.januarja 2008 pojavil na loga\u00c5\u00a1kem, medtem ko so malo ju\u00c5\u00beneje ob mo\u00c4\u008dnem ju\u00c5\u00benem vetru temperature\u00c2\u00a0presegale 5\u00c2\u00b0C, se je pojavil ob taki vremenski situaciji.<\/p>\n

Vetrovne razmere<\/strong><\/p>\n

Zaplana je v primerjavi z Ljubljansko kotlino bolj prevetrena, vendar mo\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1ih vetrov ni. Najve\u00c4\u008djo mo\u00c4\u008d na Zaplani ima obi\u00c4\u008dajno jugozahodni veter, mo\u00c4\u008dni pa so seveda tudi vetrovi ob nevihtah, kot ka\u00c5\u00beejo opazovanja je nevaren predvsem severozahodni veter. Ob prevladi visokega zra\u00c4\u008dnega pritiska nad Slovenijo piha \u00c4\u008dez dan na Zaplani vzhodni veter, pono\u00c4\u008di pa na Spodnji Zaplani rahel ju\u00c5\u00beni veter. Vzhodni veter na Zaplani seveda ni burja. Na Zaplani tako kot drugje v notranjosti Sloveniji burje ni. Burja je suh, mo\u00c4\u008dan in po nastanku padajo\u00c4\u008d (fenski) veter, ki navadno povzro\u00c4\u008di izsu\u00c5\u00a1itev oblakov in razjasnitev neba. Vzhodni veter na Zaplani je dvigajo\u00c4\u008di se pobo\u00c4\u008dni veter, ki ne povzro\u00c4\u008da razjasnitev neba, predvsem pa ne piha s tako mo\u00c4\u008djo kot burja. Obmo\u00c4\u008dje z zelo izrazitim vzhodnim vetrom je obmo\u00c4\u008dje razglednega stolpa na Planini nad Vrhniko in severnih pobo\u00c4\u008dij Strmice.<\/p>\n

Kot je bilo \u00c5\u00bee zapisano, se razmere na Zaplani povsem spremenijo, \u00c4\u008de namesto severnika zapiha vzhodnik. Na Zaplani velja pravilo, da \u00c4\u008dim bolj se veter odklanja od severa preko severovzhoda na vzhod, tem bolj vetrovno je. \u00c4\u0152e je ob severniku zati\u00c5\u00a1je, potem je ob vzhodniku bolj vetrovno, dnevne temperature so ni\u00c5\u00beje, hkrati pa tudi pono\u00c4\u008di rahlo pihlja, tako da so bolj zati\u00c5\u00a1na obmo\u00c4\u008dja Petkovca, Logatca in Vrhnike pono\u00c4\u008di hladnej\u00c5\u00a1a od Zaplane.<\/p>\n

Padavine in nevihte<\/strong><\/p>\n

Padavin je na Zaplani veliko, saj pade okoli 1900mm padavin na leto. Rovte so v obdobju 1961-1990 letno bele\u00c5\u00beile 1867mm padavin. V enakem obdobju je padlo letno v Ljubljani povpre\u00c4\u008dno 1370mm in v Postojni 1595mm padavin. Glede na uradne padavinske podatke pade v Logatcu nekoliko ve\u00c4\u008d padavin kot v Rovtarskem hribovju, \u00c5\u00a1e precej ve\u00c4\u008d padavin pa lahko pade ob jugozahodnih vetrovih v krajih proti \u00c4\u0152rnemu Vrhu in \u00c5\u00bdirem. Najbolj namo\u00c4\u008den mesec je november, drugi vi\u00c5\u00a1ek padavin je junija, kar je zna\u00c4\u008dilnost submediteranskega padavinskega re\u00c5\u00beima. Zaradi obilnih padavin in mo\u00c4\u008dne jutranje rose su\u00c5\u00a1a na Zaplani ni tako izrazita, vendar jo krepi zakraselost dolomitnega povr\u00c5\u00a1ja. V Logatcu je bilo v obdobju 1961-2000 najbolj namo\u00c4\u008deno leto 1965, ko je padlo 2656mm de\u00c5\u00beja, najbolj suho pa leto 1983 s 1453mm padavin.<\/p>\n

V zadnjih letih se v tem delu Notranjske bele\u00c5\u00bei ob\u00c4\u008dutno zni\u00c5\u00beevanje letne koli\u00c4\u008dine padavin, prav tako se je zmanj\u00c5\u00a1alo \u00c5\u00a1tevilo neviht (ali je to res ali ne je sicer te\u00c5\u00beko preveriti). Nevihtnih dni je bilo v prej\u00c5\u00a1njih desetletjih veliko, ve\u00c4\u008dja to\u00c4\u008da pa je bila vedno izjemen pojav. \u00c4\u0152e to\u00c4\u008da na Zaplani ne predstavlja velike nevarnosti, pa jo nadome\u00c5\u00a1\u00c4\u008dajo mo\u00c4\u008dni vetrovi in nalivi ter strele. \u00c4\u0152eprav relief v tem delu Notranjske po vseh pravilih ne omogo\u00c4\u008da tako mo\u00c4\u008dnih neviht kot v bolj pregretih ravninah Prekmurja in sosednje Furlanije, pa je bilo zabele\u00c5\u00beenih nekaj zelo mo\u00c4\u008dnih neurij. \u00c5\u00a0e ve\u00c4\u008d, vrtin\u00c4\u008dast vihar iz leta 1986 je do sedaj najhuj\u00c5\u00a1e zabele\u00c5\u00beeno neurje v Sloveniji, ob nevihti leta 1999 je v Logatcu ob mo\u00c4\u008dnem vetru in to\u00c4\u008di v 45-tih minutah padlo 84mm de\u00c5\u00beja, 2.julija 2007 je na Spodnji Zaplani v kratkem \u00c4\u008dasu padlo 150mm de\u00c5\u00beja oz. v eni uri 88mm. Takrat je v skrajno vzhodnih predelih Zaplane padlo celo 170mm de\u00c5\u00beja v treh urah! To\u00c4\u008da na Zaplani res ni pogosta, vendar je bila zabele\u00c5\u00beena tudi to\u00c4\u008da s premerom 3cm, pojavila pa se je tudi \u00c5\u00a1e v oktobru. Februarja 2004 je med sne\u00c5\u00beenjem grmelo mo\u00c4\u008dneje kot v poletjih 2005 in 2006, kar zares ka\u00c5\u00bee na poletja brez neviht v zadnjem \u00c4\u008dasu. Zaplano lahko nevihte zajamejo prakti\u00c4\u008dno iz vseh smeri. Nevihte so zlasti pogoste iz zahodnih smeri, morda \u00c5\u00a1e najbolj iz smeri Rovtarskega hribovja na severozahodu, medtem ko v ni\u00c5\u00bejih zra\u00c4\u008dnih plasteh piha vzhodni veter, ki predstavlja dober vir vlage in toplote v prednje dele neviht. Ve\u00c4\u008dji nevihtni sistemi nastanejo nad Furlansko ni\u00c5\u00beino v sosednji Italiji, nato pa jih vi\u00c5\u00a1inski vetrovi zanesejo nad Notranjsko. \u00c4\u0152eprav pihajo v vi\u00c5\u00a1inah vetrovi zahodnih smeri, se ve\u00c4\u008dji nevihtni sistemi pri\u00c4\u008dnejo odklanjati na desno v smeri gibanja in tako lahko dose\u00c5\u00beejo Zaplano, \u00c4\u008deprav je sprva kazalo da jo bodo zgre\u00c5\u00a1ili. Pogosto pa nastajajo nevihte tudi v okolici Sne\u00c5\u00benika in Cerknice, ki jih nato vi\u00c5\u00a1inski JV veter zanese nad Zaplano, kjer sicer v ni\u00c5\u00bejih zra\u00c4\u008dnih plasteh piha vzhodni veter.<\/p>\n

\"nakovalo2\"<\/a>Nakovalo oddaljene nevihte.<\/em><\/p>\n

\u00c2\u00a0<\/strong><\/p>\n

Pojavljanje megle <\/strong><\/p>\n

Zaplana je precej megleno obmo\u00c4\u008dje. Pojavljajo se radicijska, pobo\u00c4\u008dna,\u00c2\u00a0lokalno pa tudi\u00c2\u00a0frontalna in puhte\u00c4\u008da megla. Na Zgornji Zaplani je pogosta pobo\u00c4\u008dna megla, na Spodnji Zaplani pa tudi radiacijska megla, ki spremlja temperaturno inverzijo. Radiacijska megla ni vezana na Ljubljansko barje, temve\u00c4\u008d na Loga\u00c5\u00a1ko polje. Ko je radiacijska megla na Spodnji\u00c2\u00a0Zaplani je tako nujno tudi na Loga\u00c5\u00a1kem polju. Opa\u00c5\u00beeno je bilo tudi \u00c5\u00bee zadr\u00c5\u00beevanje megle na severnem delu Loga\u00c5\u00a1kega polja in na Zaplani, ne pa v samem mestu Logatec. Megla sega na Spodnji Zaplani do pribli\u00c5\u00beno 600m vi\u00c5\u00a1ine, pogosta je\u00c2\u00a0v okolici Prezida,\u00c2\u00a0medtem ko je v smeri Petkovca \u00c5\u00bee zelo redek pojav.<\/p>\n

\"megla15\"<\/a>Jutranja radiacijska megla na Loga\u00c5\u00a1kem polju pogosto sega do Spodnje Zaplane.<\/em><\/p>\n

Na Zaplani se v zelo omejenem obsegu pojavlja megla, ki je povezana z vla\u00c5\u00benim zrakom temperaturne inverzije nad Loga\u00c5\u00a1kim poljem. Pono\u00c4\u008di piha na Spodnji Zaplani rahel lokalni ju\u00c5\u00beni veter. Ob vla\u00c5\u00benem ozra\u00c4\u008dju se pojavi radiacijska megla v Logatcu, ki se lahko nato debeli v vi\u00c5\u00a1je lege vse do Spodnje Zaplane. \u00c4\u0152e je no\u00c4\u008dni veter malo mo\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1i in je zrak dovolj vla\u00c5\u00been, se zra\u00c4\u008dne mase na pobo\u00c4\u008djih med Zgornjo in Spodnjo Zaplano nekoliko dvigajo in pojavi se megla. Ta se pojavi v ozkem pasu na pobo\u00c4\u008djih nad Prezidom in Jerinovim gri\u00c4\u008dem, megla pa ne sega prav do vrha sicer masivnega grebena. Megla je lahko samo v Logatcu in na omenjenem pobo\u00c4\u008dju, medtem ko v vmesnem pasu na obmo\u00c4\u008dju meteorolo\u00c5\u00a1ke postaje megle ni. Megla sproti nastaja, medtem ko se na vzhodni proti dolini reke Bele spu\u00c5\u00a1\u00c4\u008da in su\u00c5\u00a1i, zato megla navidezno miruje na pobo\u00c4\u008dju.<\/p>\n

\"megla18\"<\/a>Pas megle pokriva zgolj greben nad Prezidom.<\/em><\/p>\n

Posebnost mikroklime Zaplane pa\u00c2\u00a0je pobo\u00c4\u008dna megla, ki je obi\u00c4\u008dajno\u00c2\u00a0zna\u00c4\u008dilna za vi\u00c5\u00a1ja, hribovita obmo\u00c4\u008dja. Ta tip megle se pojavlja ob dveh vremenskih situacijah in je s tem tudi ustrezno poimenovana. V prvem primeru se megla pojavi\u00c2\u00a0ob ciklonalnem tipu vremena in je\u00c2\u00a0posledica nizkih stratusnih in stratokumulusnih\u00c2\u00a0oblakov nad bli\u00c5\u00benjo\u00c2\u00a0Ljubljansko kotlino, deloma pa tudi zaradi narivanja vla\u00c5\u00benih zra\u00c4\u008dnih mas na Zaplano. V drugem primeru se\u00c2\u00a0pobo\u00c4\u008dna megla pojavlja ob anticiklonalnem tipu vremena in je posledica temperaturne inverzije ter spremljajo\u00c4\u008de nizke obla\u00c4\u008dnosti nad Ljubljanskim barjem.<\/p>\n

“Ciklonalna pobo\u00c4\u008dna megla<\/a>“: megla nastaja\u00c2\u00a0ob slabem vremenu in vzhodnem vetru. Zaplana je\u00c2\u00a0zavita v oblak, ki se ponavadi pri\u00c4\u008dne nad okoli 520m nadmorske vi\u00c5\u00a1ine, vendar je megla pogosto nekoliko dvignjena, tako da je v megli predvsem Planina nad Vrhniko z okolico in ob\u00c4\u008dasno tudi Strmica na Spodnji Zaplani. V Logatcu te vrste megle ni. Megla ne miruje, temve\u00c4\u008d se premika z vzhodnim vetrom. Ob pobo\u00c4\u008dni megli in temperaturah pod ledi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dem pri\u00c4\u008dne predvsem na drevesnih vejah nastajati ivje, ki je najdalj\u00c5\u00a1e na\u00c2\u00a0vzhod\u00c2\u00a0izpostavljenih obmo\u00c4\u008djih na Zgornji Zaplani. Trdo ivje je v tem primeru\u00c2\u00a0najpogostej\u00c5\u00a1e na obmo\u00c4\u008dju Planine nad Vrhniko (735m) in na severovzhodnih pobo\u00c4\u008djih Strmice (625m). Gre za vrsto \u00c5\u00beleda, ki je zna\u00c4\u008dilen za vi\u00c5\u00a1je lege, ledene obloge so la\u00c5\u00beje kot pri \u00c5\u00beledu, so pa lahko \u00c5\u00a1e debelej\u00c5\u00a1e in predvsem zelo asimetri\u00c4\u008dne. Ker ob pobo\u00c4\u008dni megli piha veter, raste trdo ivje proti vetru. Decembra 2004 je bilo ivje na Spodnji Zaplani dolgo tudi 10cm in nekatera drevesa so se zaradi tega \u00c5\u00bee pri\u00c4\u008dela pove\u00c5\u00a1ati, decembra 2007 pa je bilo na Planini nad Vrhniko izmerjeno 14cm dolgo trdo ivje. Kjer je veter \u00c5\u00a1ibkej\u00c5\u00a1i nastaja bolj krhko in navzdol vise\u00c4\u008de mehko ivje. Pri tme tipu megle gre za tipi\u00c4\u008den tipi\u00c4\u008den orografski oblak, ki nastane zaradi prisilnega dviga zra\u00c4\u008dnih mas iz Ljubljanskega barja na vi\u00c5\u00a1jo Zaplano. Vendar je Zaplana prenizka, da bi se zra\u00c4\u008dne mase dovolj dvignile, da bi pri\u00c5\u00a1lo tudi do nastanka padavin. Orografske oblake, ki povzro\u00c4\u008dajo ob prisilnem dvigu zra\u00c4\u008dnih mas oja\u00c4\u008ditev padavin (orografske padavine), poznamo iz gorskega sveta. Za ni\u00c5\u00beje hribe, kot je Zaplana, velja nekoliko druga\u00c4\u008den mehanizem oja\u00c4\u008danja padavin kot v gorah. Gre za dvoplastni obla\u00c4\u008dni sistem, ob katerem poteka proces izpiranja oz. seeder-feeder efekt. Na Zaplani orografski oblak sam po sebi ne povzro\u00c4\u008di padavin, \u00c4\u008de ni nad njim splo\u00c5\u00a1na obla\u00c4\u008dnost vremenske fronte s padavinami. Lokalna oja\u00c4\u008ditev padavin nastane \u00c5\u00a1ele takrat, ko padejo padavine iz zgornjih padavinskih (seeder) oblakov skozi ni\u00c5\u00beji orografski (feeder) oblak, ki je napolnjen ob prisilnem dvigu nastalimi vodnimi kapljicami. Padavine iz zgornje obla\u00c4\u008dnosti izrinejo vodne kapljice iz spodnjega orografskega oblaka in na tak na\u00c4\u008din se padavine lokalno oja\u00c4\u008dajo. Proces izpiranja ponazarja tudi nazorna skica<\/a> (Yuh-Lang Lin). Vsekakor pa orografske padavine ne nastopijo lo\u00c4\u008deno oz. v \u00c4\u008distih situacijah, pojavljajo se le kot vmesna faza med obi\u00c4\u008dajnimi padavinami. Ob ciklonalni pobo\u00c4\u008dni megli bele\u00c5\u00bei Zaplana ve\u00c4\u008d meglenih dni, kot ni\u00c5\u00beine, kjer se ta vrsta megle ne pojavlja.<\/p>\n

\"megla11\"<\/a><\/em>Na Planini nad Vrhniko je veliko ciklonalne pobo\u00c4\u008dne\u00c2\u00a0megle, obmo\u00c4\u008dje je\u00c2\u00a0pogosto zavito\u00c2\u00a0v nizke oblake.<\/em><\/p>\n

“Anticiklonalna pobo\u00c4\u008dna megla<\/a>“: drugi tip pobo\u00c4\u008dne megle\u00c2\u00a0je posledica\u00c2\u00a0temperaturne inverzije in spremljajo\u00c4\u008de megle in nizke obla\u00c4\u008dnosti nad Ljubljanskim barjem. Na Zaplano to meglo prina\u00c5\u00a1a vzhodni veter, ki piha iz zgornjega dela omenjene temperaturne inverzije v kotlini. Bistvo vseh opisanih vremenskih posebnosti na Zaplani je ravno njena lega v obmo\u00c4\u008dju dvignjene temperaturne inverzije nad Ljubljanskim barjem. Ob tem ni najhladneje na dnu kotline, temve\u00c4\u008d v zgornjem delu inverzije, kjer se pogosto nahaja Spodnja Zaplana. Tudi \u00c4\u008de Zaplano megla ne dose\u00c5\u00bee, so temperature nizke, saj priteka z vzhodnim vetrom hladen zrak iz hladne plasti ozra\u00c4\u008dja, ki se nahaja nad samo megleno plastjo. Zaradi te specifi\u00c4\u008dne lege v obmo\u00c4\u008dju temperaturne inverzije nad Ljubljanskim barjem prihaja do v nadaljevanju opisanega “Zaplanskega efekta”, ko\u00c2\u00a0so lahko vremenske razmere na Zaplani pozimi popolnoma neprimerljive \u00c5\u00bee z bli\u00c5\u00benjo okolico. Na to ka\u00c5\u00bee ivje v decembru 2007<\/a> in nizke temperature januarja 2009<\/a>.<\/p>\n

\"megla16nov08\"<\/a>Anticiklonalna pobo\u00c4\u008dna megla 16.novembra 2008 in njena ostra prostorska omejenost; megla ima vpliv zlasti na oson\u00c4\u008denost in s tem na temperature. Ravno ta pojav daje podnebju Spodnje Zaplane poseben pe\u00c4\u008dat (Vir podatkov: Google Earth, MODIS).<\/em><\/p>\n

Anticikonalna pobo\u00c4\u008dna megla je pogosta nad dolino reke Bele, na Spodnji Zaplani pa\u00c2\u00a0na obmo\u00c4\u008dju Strmice, Jerinovega gri\u00c4\u008da, Ograj in Prezida. Megla se ve\u00c4\u008dinoma ne\u00c2\u00a0pojavlja nad 700m vi\u00c5\u00a1ine, razen v primeru, ko nizka obla\u00c4\u008dnost nad kotlino sega\u00c2\u00a0vi\u00c5\u00a1je.\u00c2\u00a0Megla sega iz Ljubljanskega barja v smeri proti Logatcu\u00c2\u00a0\u00c4\u008dez tri najni\u00c5\u00beja sedla. Prvi krak megle sega po ni\u00c5\u00bejem\u00c2\u00a0podolju z\u00c2\u00a0avtocesto Vrhnika-Logatec, drugi po regionalni cesti \u00c4\u008dez prelaz Smrekovec\u00c2\u00a0do samega\u00c2\u00a0vstopa na Loga\u00c5\u00a1ko polje, tretji krak pa\u00c2\u00a0sega \u00c4\u008dez Spodnjo Zaplano. \u00c4\u0152e nizka obla\u00c4\u008dnost nad Ljubljanskim barjem sega\u00c2\u00a0vi\u00c5\u00a1je, potem se pobo\u00c4\u008dna megla precej bolj\u00c2\u00a0raz\u00c5\u00a1iri\u00c2\u00a0in ima vpliv na celotno loga\u00c5\u00a1ko obmo\u00c4\u008dje. Ve\u00c4\u008d o pobo\u00c4\u008dni megli si preberite v fotoreporta\u00c5\u00bei<\/a>, sam pojav pa je prikazan tudi na video posnetku<\/a>.<\/p>\n

\"\"<\/a>Anticiklonalna pobo\u00c4\u008dna megla na Spodnji Zaplani,\u00c2\u00a0fotografirana z Loga\u00c5\u00a1kega polja.<\/em><\/p>\n

\u00c2\u00a0<\/strong><\/p>\n

“Zaplanski efekt” <\/strong><\/p>\n

V hladni polovici leta se zlasti ob prevladi severnih vetrov na Spodnji Zaplani pojavlja zanimiv vremenski pojav. Kot je bilo \u00c5\u00bee napisano je na Zaplani ob severniku izrazito zati\u00c5\u00a1je, vetrovi so \u00c5\u00a1ibki, pono\u00c4\u008di piha rahel jugozahodni veter iznad Loga\u00c5\u00a1kega polja. Ta veter obi\u00c4\u008dajno piha do jutra, ko ga zamenja vzhodnik. Ob severni situaciji pa vzhodnik zakasni, no\u00c4\u008dni veter lahko piha tudi do poldneva. Obi\u00c4\u008dajno je vreme jasno brez megle, na Vrhniki pa isto\u00c4\u008dasno vztraja hladen zrak z meglo ali nizko obla\u00c4\u008dnostjo. Spodnja Zaplana je torej povezana z plitvo temperaturno inverzijo iz Logatca, ki pa jo sonce kmalu razgradi, ob \u00c5\u00a1ibkem vetru se hitro ogreva. Na Vrhniki pa se zaradi megle le po\u00c4\u008dasi ogreva in kmalu nastane velika temperaturna razlika med Vrhniko in vi\u00c5\u00a1jo okolico Logatca. Na Zaplani nato zapiha krajevni vzhodni veter, ki povzro\u00c4\u008di preto\u00c4\u008ditev hladnega zraka nad Vrhniko skozi “Vrhni\u00c5\u00a1ka vrata” proti zahodu. Hladen zrak v plitvi plasti v nekaj minutah preplavi obmo\u00c4\u008dje Spodnje Zaplane, \u00c4\u008de je pojav izrazitej\u00c5\u00a1i, pa se to delno odra\u00c5\u00bea tudi na temperaturah na 2km zahodno le\u00c5\u00bee\u00c4\u008di meteorolo\u00c5\u00a1ki postaji Petkovec. Najmo\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1e ohladitve je pri\u00c4\u008dakovati ob situaciji, ko na Zaplani piha topel zahodni veter, na Vrhniki pa ob megli vztraja hladen zrak. Ob obratu vetra so ob takih situacijah na Zaplani mo\u00c5\u00bene nenadne ohladitve za 5\u00c2\u00b0C in ve\u00c4\u008d. Ko na Zaplano doteka hladen zrak iz zgornjih plasti inverzije, je vzhodni veter zelo konstanten po svoji hitrosti, z razliko od obi\u00c4\u008dajnih situacij, ko je\u00c2\u00a0 vzhodni veter mo\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1i in bolj neenakomeren z posameznimi mo\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1imi sunki. Ta zna\u00c4\u008dilnost vetra je dobro opazna tudi na spodnjih grafih.<\/p>\n

\"111207\"<\/a>Zaplanski efekt, ko se ob menjavi vetra na vzhodno smer hladen inverzijski zrak iz Ljubljanskega barja preto\u00c4\u008di \u00c4\u008dez Spodnjo Zaplano.<\/em><\/p>\n

\"efekt231207\"<\/a><\/em>Pojav je najizrazitej\u00c5\u00a1i, \u00c4\u008de gre za zamenjavo toplega vetra iz jugozahoda z vzhodnim vetrom.<\/em><\/p>\n

Ena od najbolj nazornih ohladitev te vrste je bila zabele\u00c5\u00beena 12.decembra 2004<\/a>. Iz vremenskih podatkov za tisti dan je razvidno, da je bilo hladno tam, kjer je vztrajala megla, z izjemo Zaplane, kjer je bilo sicer son\u00c4\u008dno, a hladno in vetrovno vreme. Nekateri ni\u00c5\u00beji kraji (Lesce, Ko\u00c4\u008devje) so imeli takrat precej vi\u00c5\u00a1jo temperaturo od Zaplane, zasebna meteorolo\u00c5\u00a1ka postaja \u00c4\u0152rni Vrh nad Idrijo je bila ob 13:00 uri toplej\u00c5\u00a1a za 8\u00c2\u00b0C, prav neverjetna temperaturna razlika pa je bila med Zaplano in Postojno. Kaj ni ob\u00c4\u008dudovanja vredna situacija, ko je v Postojni son\u00c4\u008dno pri 11\u00c2\u00b0C, malo bolj proti severu na podobno visoki Zaplani pa son\u00c4\u008dno vreme ob zmernem vetru in 13\u00c2\u00b0C ni\u00c5\u00beji temperaturi? Takrat je temperatura na Zaplani v kratkem \u00c4\u008dasu, ob popolnoma son\u00c4\u008dnem vremenu, padla z 3\u00c2\u00b0C na -2\u00c2\u00b0C.<\/p>\n

Na Spodnjo Zaplano pre\u00c4\u008drpa hladen zrak iz zgornjih plasti temperaturne inverzije na Ljubljanskem barju. Dokaz za to so situacije, ko piha vzhodni veter in je spodaj inverzija, pa je na Zaplani kljub temu topleje kot na Vrhniki. To pomeni, da hladnega zraka ne dovaja iz dna Ljubljanskega barja. \u00c4\u0152e bi bilo to res, bi se moral hladen zrak ob pobo\u00c4\u008djih dvigniti za 300m in bi se dodatno ohladil. Ko je temperaturna inverzija malo vi\u00c5\u00a1je pa na Spodnjo Zaplano priteka hladen zrak iz vi\u00c5\u00a1jih plasti inverzije, kjer je hladneje kot v ni\u00c5\u00bejih delih inverzije. V takih primerih je na Spodnji Zaplani hladneje kot na Vrhniki. Zanimiva je situacija, ko se megla na Vrhniki razkroji in ko se pri tleh mo\u00c4\u008dno ogreje. Hladen zrak je v tem primeru o\u00c4\u008ditno \u00c5\u00a1e vedno prisoten v vi\u00c5\u00a1inah, od koder piha na Zaplani vzhodni veter. Sicer si je te\u00c5\u00beko razlo\u00c5\u00beiti dejstvo, da je na Zaplani v takih primerih preko dneva bistveno hladneje kot v okolici, pa \u00c4\u008deprav na Vrhniki ob razkroju megle hladnega zraka \u00c5\u00bee davno ni ve\u00c4\u008d.<\/p>\n

\"zaplanskiefekt\"<\/a>Situacija z inverzijo na Vrhniki in toplim JZ vetrom na Zaplani. Inverzija je ob JZ vetru nagnjena in sega na vzhodu nekoliko vi\u00c5\u00a1je. Ko na Zaplani JZ veter poneha, zapiha vzhodni veter in hladen zrak preplavi Spodnjo Zaplano.<\/em><\/p>\n

Zaradi tega pojava obstajajo, najve\u00c4\u008dkrat \u00c4\u008dez dan, velike temperaturne razlike med Spodnjo Zaplano in okolico. Zaradi megle in ni\u00c5\u00bejih temperatur se na Zaplani pogosteje pojavljata ivje in \u00c5\u00beled. Kako veliko obmo\u00c4\u008dje zajame Zaplanski efekt ni to\u00c4\u008dno znano, glede na podatke iz bli\u00c5\u00benjih zasebnih meteorolo\u00c5\u00a1kih postaj pa je ta efekt bistveno manj izrazit na Zgornji Zaplani, medtem ko ima ta efekt ve\u00c4\u008dji vpliv na Logatec, kot pa na manj oddaljeno meteorolo\u00c5\u00a1ko postajo Petkovec. Zaplanski efekt pa ima lahko tudi obraten u\u00c4\u008dinek, torej da Zaplano ne hladi, temve\u00c4\u008d\u00c2\u00a0 greje. Tak primer se je zgodil februarja 2009, ko so bile temperature najvi\u00c5\u00a1je v zra\u00c4\u008dni plasti na nadmorski vi\u00c5\u00a1ini okoli 600m, saj je ni\u00c5\u00beje spodaj prevladoval hladnej\u00c5\u00a1i zrak, vi\u00c5\u00a1je gor pa so bile temperature ni\u00c5\u00beje zaradi splo\u00c5\u00a1nega padca temperatur z nadmorsko vi\u00c5\u00a1ino. Kljub temu, da je na Zaplani pihal vzhodni veter, je bilo tam od vseh okoli\u00c5\u00a1kih meteorolo\u00c5\u00a1kih postaj \u00c5\u00a1e najtopleje. Na Zaplano je vzhodni veter dovajal zrak iz toplej\u00c5\u00a1e zra\u00c4\u008dne plasti na 600m vi\u00c5\u00a1ine, Vrhnike, Petkovca in Logatca pa ta veter ni dosegel in zato je bilo tam hladneje. Da je bilo na Vrhniki precej hladneje kot na Zaplani je samo \u00c5\u00a1e en dokaz, da zrak na Zaplano z vzhodnikom ne prihaja z dna Ljubljanskega barja, temve\u00c4\u008d iz vi\u00c5\u00a1jih zra\u00c4\u008dnih plasti.<\/p>\n

\"zaplanskiefekt3d\"<\/a>Po dosedanjih raziskovanjih je Zaplanski efekt posebnost loga\u00c5\u00a1kega podnebja. <\/em><\/p>\n

Zaplanski efekt je pojav, ko na neko vi\u00c5\u00a1je obmo\u00c4\u008dje v plitvi plasti ozra\u00c4\u008dja pre\u00c4\u008drpa hladen zrak iz zgornjih plasti temperaturne inverzije, ki se zadr\u00c5\u00beuje v ni\u00c5\u00beji reliefni depresiji (Martin Gustin\u00c4\u008di\u00c4\u008d, 7.februar 2008). Pojav sem zaradi la\u00c5\u00bejega razumevanja poimenoval po Zaplani, saj v literaturi \u00c5\u00a1e nisem zasledil druga\u00c4\u008dnega poimenovanja. Pojav je omejen na Spodnjo Zaplano, kjer je bil pojav tudi podrobno opisan. Temperaturna inverzija nad Ljubljanskim barjem sega pogosto do take vi\u00c5\u00a1ine, da ravno ustreza nadmorski vi\u00c5\u00a1ini Spodnje Zaplane, kjer je omenjeni pojav zato tudi lepo opazen. Zaplanski efekt potrjujeta meteorolo\u00c5\u00a1ka postaja Spodnja Zaplana in registrator temperature v mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du Dolinca, na omejenost pojava pa ka\u00c5\u00bee predvsem meteorolo\u00c5\u00a1ka postaja Petkovec.<\/p>\n

\"megla19\"<\/a>Temperaturna inverzija z meglo na pobo\u00c4\u008djih Planine nad Vrhniko. Vzhodni veter prina\u00c5\u00a1a na Zaplano hladen zrak iz zgornjega dela inverzije in zato so temperature tam kljub odsotnosti megle ni\u00c5\u00beje.<\/em><\/p>\n

\u00c2\u00a0<\/strong><\/p>\n

Sne\u00c5\u00bene razmere<\/strong><\/p>\n

Zime so na Zaplani precej sne\u00c5\u00beene, zna\u00c4\u008dilne so velike koli\u00c4\u008dine novozapadlega snega, a dalj\u00c5\u00a1a obdobja s sne\u00c5\u00beno odejo in mrazom redno prekinjajo odjuge, medtem ko so se v zadnjem \u00c4\u008dasu pojavile suhe zime brez sne\u00c5\u00benih padavin. \u00c4\u0152e jugozahodni veter ne zapiha, se sne\u00c5\u00bena odeja dolgo \u00c4\u008dasa obdr\u00c5\u00bei, sploh na Zaplani, ki jo ob jasnih in v vi\u00c5\u00a1inah toplih zimskih dneh pogosto prekriva megla. \u00c4\u0152e odmislimo mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da, se sne\u00c5\u00bena odeja najdlje zadr\u00c5\u00bei na severnih pobo\u00c4\u008djih Ulovke, kjer zaradi najve\u00c4\u008dje nadmorske vi\u00c5\u00a1ine tudi najve\u00c4\u008dkrat sne\u00c5\u00bei. Snega pade na Zaplani v primerjavi z Ljubljansko kotlino precej ve\u00c4\u008d. Najve\u00c4\u008dja razlika v vi\u00c5\u00a1ini snega je obi\u00c4\u008dajno v spomladanskih mesecih, ko sne\u00c5\u00bei \u00c5\u00bee pri bolj mejnih temperaturah. Sneg meseca aprila je na Zaplani skoraj vsakoleten pojav, v ekstremnih primerih ga je padlo tudi 80cm (aprila 1970 in 1996 na Rovtah). Za aprilski sneg je zna\u00c4\u008dilno, da je moker in izredno te\u00c5\u00beek, zaradi \u00c4\u008desar predstavlja oviro pri \u00c4\u008di\u00c5\u00a1\u00c4\u008denju cest.<\/p>\n

Prvi sneg se obi\u00c4\u008dajno pojavi konec oktobra ali v za\u00c4\u008detku novembra, zadnji pa aprila. Glede na arhive meteorolo\u00c5\u00a1kih podatkov je prav neverjetno, kako so bila do leta 1985 majska sne\u00c5\u00beenja pogost pojav. V tistem \u00c4\u008dasu je bilo snega na ni\u00c5\u00bejem Loga\u00c5\u00a1kem obmo\u00c4\u008dju praviloma ve\u00c4\u008d kot v precej vi\u00c5\u00a1jih legah na ju\u00c5\u00benem Notranjskem in na primorski strani dinarske gorske pregrade. To se je v zadnjih nekaj letih povsem spremenilo, predvsem so se poslab\u00c5\u00a1ale sne\u00c5\u00bene razmere v aprilu in decembru, mo\u00c4\u008dno pa se je zmanj\u00c5\u00a1ala zimska kumulativa novozapadlega snega. Ekstrem predstavljata sne\u00c5\u00beenji v septembru 1977 in 30.maja 2006. 6.junija 1986 zjutraj je bilo na nekaterih meteorolo\u00c5\u00a1kih postajah na Notranjskem med de\u00c5\u00bejem zabele\u00c5\u00beeno tudi sne\u00c5\u00beenje, ob zadostnih padavinah in temperaturi +3\u00c2\u00b0C pa je moralo biti podobno tudi na Ulovki, najvi\u00c5\u00a1jem vrhu Zaplane. Morda je na Ulovki zaradi nizkih temperatur (2 do 3\u00c2\u00b0C), obilnih padavin in primerno majhne vetrovnosti padal de\u00c5\u00be s snegom tudi v no\u00c4\u008di na 10.junij 1974 in v no\u00c4\u008di na 3.junij 1962. V vi\u00c5\u00a1jih legah Hru\u00c5\u00a1ice je bilo v sicer kratkotrajnih merilnih nizih kar nekaj primerov junijskega sne\u00c5\u00beenja. 3.junija 1962 je bilo na meteorolo\u00c5\u00a1ki postaji Javornik nad Colom, na vi\u00c5\u00a1ini 1100m v prisojni legi vi\u00c5\u00a1jega Javornika, 7cm snega. Na isti lokaciji je bilo 20.septembra 1977 45cm snega (vir: ARSO-meteo.si).<\/p>\n

Zanimiv je podatek, v katerem mesecu je na Zaplani najpogosteje izmerjeno najve\u00c4\u008d snega. Za te izra\u00c4\u008dune je potrebno upo\u00c5\u00a1tevati dalj\u00c5\u00a1e \u00c4\u008dasovno obdobje, zato podatki z Zaplane, ki se zbirajo \u00c5\u00a1ele nekaj let, niso preve\u00c4\u008d uporabni. Za opis sne\u00c5\u00benih razmer so bili uporabljeni podatki za bli\u00c5\u00benjo meteorolo\u00c5\u00a1ko postajo Rovte s pomo\u00c4\u008djo digitalnega arhiva meteorolo\u00c5\u00a1kih podatkov ARSO. Upo\u00c5\u00a1tevano je bilo obdobje od zimske sezone 1961\/62 do 2008\/09, kljub temu pa je v izra\u00c4\u008dunih upo\u00c5\u00a1tevano 51 mesecev, saj je bilo v treh primerih najve\u00c4\u008d snega izmerjeno v dveh mesecih.<\/p>\n

\"\"<\/a>Na obmo\u00c4\u008dju Zaplane je obi\u00c4\u008dajno najve\u00c4\u008d snega v mesecu marcu. <\/em><\/p>\n

Da je najve\u00c4\u008d snega v marcu, ni nobeno presene\u00c4\u008denje. Takrat postajajo padavine vedno bolj konvekcijskega zna\u00c4\u008daja v obliki ploh in neviht. \u00c4\u0152e so temperature vsaj pribli\u00c5\u00beno dovolj nizke, potem lahko sne\u00c5\u00bei bolj kot sredi zime. Drugi vzrok je ta, da v februarju pogosto pade veliko snega, v marcu pa pade novi sneg na staro sne\u00c5\u00beno podlago, tako se sne\u00c5\u00bena odeja odebeli. V ni\u00c5\u00beinah je tak primer manj pogost in sneg ne obstane do naslednjega sne\u00c5\u00beenja.<\/p>\n

Najve\u00c4\u008d snega pade na Zaplani ob prehodu sekundarnega genovskega ciklona oz. v primeru striga vetra, ko v ni\u00c5\u00bejih zra\u00c4\u008dnih plasteh pihajo vzhodni vetrovi, vi\u00c5\u00a1je pa jugozahodni. Padavine lahko sproti nastajajo na dinarski gorski pregradi, ki jih nato jugozahodni veter nosi naprej do Zaplane. Vse zime z debelo sne\u00c5\u00beno odejo na Zaplani so ob taki vremenski situaciji. Ob dotoku hladnega zraka nad toplo Jadransko morje se pri\u00c4\u008dnejo pro\u00c5\u00beiti sne\u00c5\u00bene nevihte, ki v ozkem pasu potujejo nad Notranjsko. Leta 2004 je bilo ob taki situaciji ponekod na Idrijskem, na samo 900m nadmorske vi\u00c5\u00a1ine, izmerjeno 250cm snega.<\/p>\n

Najve\u00c4\u008d snega je lahko v posameznih mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih na Spodnji Zaplani. V njih se namre\u00c4\u008d zaradi \u00c5\u00a1ibkej\u00c5\u00a1ega vetra nabere precej ve\u00c4\u008d snega kot v okolici. \u00c4\u0152im dalj\u00c5\u00a1e je sne\u00c5\u00beenje, tem dalj\u00c5\u00a1i je proces akumuliranja snega v kotanjah in s tem se posledi\u00c4\u008dno ve\u00c4\u008da razlika v vi\u00c5\u00a1ini snega med kotanjami in okolico. Poleg tega se v nekaterih mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih sneg ob odjugah le malo stali, tako novi sneg pade na staro sne\u00c5\u00beno podlago. To je bistvena razlika glede na okolico, kjer se sneg obi\u00c4\u008dajno povsem stali, nato pa pade novi sneg. Spomladi leta 1970 in 1983 je bilo v nekaterih mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih predvidoma ve\u00c4\u008d kot dva metra snega.<\/p>\n

Zaplana le\u00c5\u00bei v nadmorskih vi\u00c5\u00a1inah med 480 in 800m, sne\u00c5\u00bene razmere pa se z vi\u00c5\u00a1ino seveda spreminjajo. Na vrhu Ulovke je lahko snega \u00c5\u00bee kar precej ve\u00c4\u008d kot na meteorolo\u00c5\u00a1ki postaji Zaplana, Logatca in Ulovke pa glede sne\u00c5\u00benih razmer sploh ne gre primerjati. Vse je odvisno od gibanja meje sne\u00c5\u00beenja. V primerih, ko za\u00c4\u008dne sne\u00c5\u00beiti isto\u00c4\u008dasno na vseh vi\u00c5\u00a1inah, razlik v vi\u00c5\u00a1ini sne\u00c5\u00bene odejo ni. So pa pogoste situacije, ko se na Spodnji Zaplani dalj \u00c4\u008dasa me\u00c5\u00a1ata de\u00c5\u00be in sneg, ves ta \u00c4\u008das na vi\u00c5\u00a1ji Ulovki seveda sne\u00c5\u00bei in razlika v sne\u00c5\u00beni odeji je lahko tako zelo velika. \u00c4\u0152e tudi v ni\u00c5\u00bejih predelih sne\u00c5\u00bei pri negativni temperaturi, potem razlik v sne\u00c5\u00beni odeji med ni\u00c5\u00bejimi in najvi\u00c5\u00a1jimi obmo\u00c4\u008dji Zaplane prakti\u00c4\u008dno ni. Pomembno je namre\u00c4\u008d, ali sne\u00c5\u00bei pri rahlo pozitivni ali negativni temperaturi. Sne\u00c5\u00bei v obeh primerih, vendar je povsem jasno, da se sneg manj tali in seseda pri negativni temperaturi, kar se pogosto dogaja na Ulovki.<\/p>\n

\"sneg42\"<\/a>Na Planini nad Vrhniko in Ulovki je pogosto \u00c5\u00a1e lep\u00c5\u00a1a sne\u00c5\u00bena pravljica, kot drugod na Zaplani.\u00c2\u00a0 Zaradi mo\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1ega vetra in pobo\u00c4\u008dne megle sneg in ivje pobelita drevje v celoti, vse do najtanj\u00c5\u00a1ih vej.
\n<\/em><\/p>\n

Primerjave ka\u00c5\u00beejo, da so od zime do zime sne\u00c5\u00bene razmere med posameznimi kraji v tem delu Notranjske zelo razli\u00c4\u008dne. Dogaja se, da je v Logatcu snega ve\u00c4\u008d kot na marsikateri bli\u00c5\u00benji vi\u00c5\u00a1ji postaji, v\u00c4\u008dasih pa maksimalna vi\u00c5\u00a1ina snega v celotni zimi na Vrhniki prese\u00c5\u00bee tisto v Logatcu. Dol\u00c5\u00beina trajanja sne\u00c5\u00bene odeje je zelo spremenljiva iz leta v leto. Zanimivo je pogledati \u00c5\u00a1tevilo dni s sne\u00c5\u00beno odejo leta 1996, ko je bilo takih dni veliko. Takrat je bilo npr. v Logatcu 124 dni s sne\u00c5\u00beno odejo, v Rate\u00c4\u008dah 142, Ljubljani 110, Postojni 71, Ko\u00c4\u008devju 103 in na Pokoji\u00c5\u00a1\u00c4\u008du 112 dni. Na Zaplani je bilo seveda \u00c5\u00a1e nekoliko ve\u00c4\u008d dni s sne\u00c5\u00beno odejo kot v Logatcu.<\/p>\n

Zanimivi so podatki o sezonskem poteku \u00c5\u00a1tevila dni s sne\u00c5\u00beno odejo na Postojnskem in Loga\u00c5\u00a1kem polju ter v Ljubljanski kotlini v obdobju 1961-1999. Po pri\u00c4\u008dakovanju je najdolgotrajnej\u00c5\u00a1a sne\u00c5\u00bena odeja v Logatcu, najkraj\u00c5\u00a1a pa v Postojni, ki sicer le\u00c5\u00bei najvi\u00c5\u00a1je od vseh treh krajev. Ob\u00c4\u008dasno prihaja do zelo velikih razlik v trajanju sne\u00c5\u00bene odeje med Logatcem in Postojno, kot v zimi 1968\/69, ko je bilo v Logatcu 130, v Postojni pa samo 49 dni s sne\u00c5\u00beno odejo. Po drugi strani pa je bilo v zeleni zimi 1989\/90 med obema postajama le nekaj dni razlike. Med Ljubljano in Logatcem so razlike manj\u00c5\u00a1e, od 67 dni v sezoni 1966\/67 do mogo\u00c4\u008de enega dneva v zimi 1991\/92. V tem obdobju je bila najdolgotrajnej\u00c5\u00a1a sne\u00c5\u00bena odeja vedno v Logatcu, medtem ko je bila sne\u00c5\u00bena odeja v Postojni nekajkrat dolgotrajnej\u00c5\u00a1a kot v Ljubljani. Do velikih razlik v \u00c5\u00a1tevilu dni s sne\u00c5\u00beno odejo med okolico Logatca in kraji v ju\u00c5\u00benem delu Notranjske prihaja v primerih, ko pade na Zaplani v posameznem sne\u00c5\u00beenju pri temperaturi malo nad ledi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dem veliko mokrega snega, isto\u00c4\u008dasno pa na ju\u00c5\u00benem Notranjskem de\u00c5\u00beuje. Ko tak sneg enkrat zmrzne, se le po\u00c4\u008dasi tali kljub visokim temperaturam in de\u00c5\u00beju. Tako v nekaterih krajih ni sne\u00c5\u00bene odeje, medtem ko se v bli\u00c5\u00benjih krajih dnevi s sne\u00c5\u00beno odejo samo se\u00c5\u00a1tevajo.<\/p>\n

Na podlagi spodnjega grafa, ki prikazuje najvi\u00c5\u00a1jo sne\u00c5\u00beno odejo v okolici Zaplane, lahko opazimo presenetljive razlike med posameznimi kraji, ki sicer med seboj niso tako oddaljeni. Razlike med Logatcem in vi\u00c5\u00a1jimi Rovtami obi\u00c4\u008dajno niso velike, v posameznih zimah pa je lahko na Rovtah sne\u00c5\u00bena odeja tudi za pol metra debelej\u00c5\u00a1a kot v Logatcu. Ve\u00c4\u008dje razlike se pojavljajo ob ve\u00c4\u008djih in dolgotrajnej\u00c5\u00a1ih sne\u00c5\u00beenjih, kot recimo ob sne\u00c5\u00beenju februarja 1999 ali 2004. Za primerjavo sem v graf vklju\u00c4\u008dil tudi meteorolo\u00c5\u00a1ko postajo Postojna, ki le\u00c5\u00bei na podobni vi\u00c5\u00a1ini kot Zaplana, a na drugi strani dinarske gorske pregrade.<\/p>\n

\"\"<\/a>Maksimalna vi\u00c5\u00a1ina snega na nekaterih notranjskih meteorolo\u00c5\u00a1kih postajah.<\/em><\/p>\n

Zime se med seboj sicer zelo razlikujejo, a vendarle so v severnem delu Notranjske v povpre\u00c4\u008dju sne\u00c5\u00bene razmere najbolj\u00c5\u00a1e na obmo\u00c4\u008dju \u00c4\u0152rnega Vrha. To velja zlasti za vi\u00c5\u00a1je lege, kot je denimo obmo\u00c4\u008dje Javornika nad Colom. Tako kot na loga\u00c5\u00a1kem so tudi tam zime precej sne\u00c5\u00beene, sne\u00c5\u00bena odeja pa je zelo spremenljiva zaradi pogostih vdorov toplih zra\u00c4\u008dnih mas iznad Jadrana. Trajanje sne\u00c5\u00bene odeje je bolj neugodno kot kje na vzhodu Slovenije (Pohorje), vendar pa je ravno tu zaradi bli\u00c5\u00beine morja in s tem obilnih padavin (blizu 3000mm letno) mo\u00c5\u00bena ekstremno debela sne\u00c5\u00bena odeja, kakr\u00c5\u00a1na na vzhodu Slovenije ni zna\u00c4\u008dilna niti v precej vi\u00c5\u00a1jih legah. V zadnjih 100 letih je bilo na Idrijskem na nadmorski vi\u00c5\u00a1ini 700m (Krekov\u00c5\u00a1e) \u00c5\u00bee izmerjeno blizu 300cm, na 1100m (Vojsko) pa 400cm snega.<\/p>\n

\"javornik\"<\/a>Obmo\u00c4\u008dje Javornika obsega nekaj nad 1200m visokih vrhov.<\/em><\/p>\n

Razlike v vi\u00c5\u00a1ini sne\u00c5\u00bene odeje med Logatcem in Spodnjo Zaplano so v\u00c4\u008dasih precej\u00c5\u00a1nje kljub razmeroma majhni vi\u00c5\u00a1inski razliki. Primer izrazite razlike v vi\u00c5\u00a1ini sne\u00c5\u00bene odeje med Zaplano in Logatcem je obilno sne\u00c5\u00beenje v februarju in marcu 2004. Na za\u00c4\u008detku marca je bilo na Spodnji Zaplani za vsaj 30cm ve\u00c4\u008d snega kot v 80m ni\u00c5\u00bejem Logatcu. Velike razlike v sne\u00c5\u00beni odeji se pojavljajo predvsem ob dolgotrajnej\u00c5\u00a1ih sne\u00c5\u00beenjih. Vzrokov za to je ve\u00c4\u008d.<\/p>\n

– pobo\u00c4\u008dna megla pogosto sega iznad Vrhnike \u00c4\u008dez Zaplano, kjer prihaja do omenjenega procesa izpiranja padavin oz. seeder\/feeder efekta. Nad Logatcem tega orografskega oblaka ni, \u00c5\u00a1e posebno pa ne nad ju\u00c5\u00benim koncem mesta, kjer je meteorolo\u00c5\u00a1ka postaja. Ta efekt pride \u00c5\u00a1e posebno do izraza ob dolgotrajnej\u00c5\u00a1ih sne\u00c5\u00beenjih.<\/p>\n

– skromnih 80m vi\u00c5\u00a1inske razlike ima lahko velik vpliv, saj se lahko zgodi, da pri\u00c4\u008dne na Zaplani sne\u00c5\u00beiti, nato pa se meja sne\u00c5\u00beenja le po\u00c4\u008dasi spusti \u00c5\u00a1e do Logatca. \u00c4\u0152e to traja nekaj pol ure, lahko \u00c5\u00bee v osnovi pomeni nekaj ve\u00c4\u008d snega na Zaplani.<\/p>\n

– na Zaplani je ob sne\u00c5\u00beenju hladneje kot v Logatcu, sicer samo za stopinjo, a ta razlika lahko pomeni, da se med sne\u00c5\u00beenjem z razliko od Zaplane sne\u00c5\u00bena odeja v Logatcu ne nabira na tleh ali se zaradi vi\u00c5\u00a1je temperature bolj tali in seseda.<\/p>\n

– zaradi ve\u00c4\u008dje nadmorske vi\u00c5\u00a1ine in vpliva vzhodnega vetra se sneg na Zaplani dlje obdr\u00c5\u00bei kot v Logatcu. Pogosto se dogaja, da je na Zaplani \u00c5\u00a1e sklenjena sne\u00c5\u00bena odeje, medtem ko so v Logatcu tla \u00c5\u00bee kopna. \u00c4\u0152e kasneje pade novi sneg, potem je na Zaplani \u00c5\u00bee v osnovi nekaj ve\u00c4\u008d snega kot v Logatcu.<\/p>\n

– \u00c4\u008de je koli\u00c4\u008dina padavin razporejena tako, da gre glavnina padavin \u00c4\u008dez Zaplano in ne \u00c4\u008dez Logatec, potem pa ve\u00c4\u008dje razlike v sne\u00c5\u00beni odeji sploh niso nobeno presene\u00c4\u008denje. Kot je bilo \u00c5\u00bee napisano, se predvideva na Zaplani ob vzhodniku nekoliko ve\u00c4\u008djo koli\u00c4\u008dino padavin in da je to izrazito zlasti ob dolgotrajnej\u00c5\u00a1ih sne\u00c5\u00beenjih. Verjetno je to povezano s tem, da ob dolgotrajnej\u00c5\u00a1ih sne\u00c5\u00beenjih pada suh in rahel sneg, ki ima gostoto pribli\u00c5\u00beno 1:30. To pomeni, da je v 30cm snega 1cm vode. \u00c4\u0152e na Zaplani ob vzhodniku res pade vsaj malo ve\u00c4\u008dja koli\u00c4\u008dina padavin, se to ob suhem snegu zelo pozna. \u00c4\u0152e pade na Zaplani v ve\u00c4\u008ddnevnem sne\u00c5\u00beenju (primer februar 2004) samo 10mm padavin ve\u00c4\u008d kot v Logatcu, to pomeni razliko 30cm v novozapadlem snegu. Pri mokrem snegu so razmerja povsem druga\u00c4\u008dna.<\/p>\n

Zime v preteklosti<\/strong><\/p>\n

V zadnjih sto letih je najve\u00c4\u008d snega v ve\u00c4\u008dini krajev Slovenije padlo februarja 1952. Takrat je bila sne\u00c5\u00bena odeja v Postojni debela 94, Ljubljani 146, na Blokah 140, v Logatcu 156, na Vrhniki 168, na Rakitni 171 in v Rovtah 183cm. \u00c5\u00bde na ni\u00c5\u00beji Spodnji Zaplani je lahko precej ve\u00c4\u008d snega kot v Logatcu. Tudi leta 1955 je bilo veliko snega, ko so marca v Ljubljani namerili 76, v Logatcu pa 110cm snega. Za obe omenjeni sne\u00c5\u00beenji velja, da sta z najmo\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1imi padavinami obmo\u00c4\u008dje severne Notranjske z Zaplano nekoliko ob\u00c5\u00a1li, saj je bilo leta 1952 te\u00c5\u00bei\u00c5\u00a1\u00c4\u008de padavin na Dinarski gorski pregradi in v severozahodnem delu Slovenije, leta 1955 pa v skrajno ju\u00c5\u00benem delu Slovenije. Leta 1969 je bilo mo\u00c4\u008dno sne\u00c5\u00beenje februarja, takrat je bila 17.februarja v Ljubljani sne\u00c5\u00bena odeja debela 95, v Borovnici 99, na Pokoji\u00c5\u00a1\u00c4\u008du 110, na Planini pri Rakeku 117, v Logatcu 125 in na Rovtah 133cm. Marca 1976 je bila 10.marca sne\u00c5\u00bena odeja v Ljubljani debela 69, v Logatcu 120, na Rakitni 126 in na Rovtah 131cm. Istega leta je bilo 16.februarja v Ljubljani dobrih 30, v Logatcu 110 in na Rovtah 120cm snega, takrat je v Logatcu v enem dnevu padlo 77cm novega snega. Zelo sne\u00c5\u00beena je bila v Rovtah zima 1969\/70, ko je bilo \u00c5\u00bee decembra 60cm snega. Sredi januarja se je vse stalilo, februarja je bilo 58cm snega, v marcu pa je zapadlo 70cm novega snega in sne\u00c5\u00bena odeja je v kar \u00c5\u00a1tirih dneh dosegla vi\u00c5\u00a1ino 130cm. 16.marca zjutraj je bilo celo 133cm snega. Na za\u00c4\u008detku aprila je padlo prvo 22cm, nato pa \u00c5\u00a1e 35cm novega snega, tako da je bilo skupno 80cm snega. 30.aprila sta padla 2cm snega, sne\u00c5\u00beilo je pa \u00c5\u00a1e 3.maja. S snegom bogate zime so bile tudi v 80. letih, kmalu pa je sledilo obdobje zelo milih zim. Veliko snega je padlo januarja 1987, ko je bilo na Rovtah izmerjeno 135cm snega, to je druga najvi\u00c5\u00a1ja sne\u00c5\u00bena odeja po letu 1952. Nekoliko manj snega je padlo februarja 1999, na Spodnji Zaplani je bila sne\u00c5\u00bena odeja debela pribli\u00c5\u00beno en meter. Za ekstremno sne\u00c5\u00beene zime veljajo zime iz let 1799, 1829, 1895 in 1952, vendar razen za zimo 1952 podatki o vi\u00c5\u00a1ini snega v okolici Logatca ne obstajajo. V marcu 1895 so sicer v Ljubljani namerili 149cm snega, na Ma\u00c5\u00a1unu oz. na Javornikih pa so namerili dobre tri metre snega. Februarja 1799 je bilo po nekaterih kronikah na Petkovcu pri Zaplani ve\u00c4\u008d kot dva metra snega, leta 1829 pa je bilo veliko snega po nekaterih zapisih decembra. Na obmo\u00c4\u008dju Ulovke in Planino nad Vrhniko je lahko zaradi ve\u00c4\u008dje nadmorske vi\u00c5\u00a1ine veliko snega padlo tudi kak\u00c5\u00a1no drugo zimo, ko v Logatcu sploh ni bilo posebno debele sne\u00c5\u00bene odeje. To potrjuje tudi primer iz janaurja 1934. V italijanskih hidrolo\u00c5\u00a1kih letopisih “Bolletino Mensile” obstaja uradni podatek, da je bilo takrat na Vojskem nad Idrijo na 1075m vi\u00c5\u00a1ine izmerjeno 375cm snega (maksimum je bil verjetno \u00c5\u00a1e ve\u00c4\u008dji), medtem ko so ni\u00c5\u00beje okoli\u00c5\u00a1ke meteorolo\u00c5\u00a1ke postaje izmerile bistveno manj snega. Glede na omenjeni podatek in glede na to, da je bilo februarja 1952 v Krekov\u00c5\u00a1ah na Idrijskem na vsega 674m vi\u00c5\u00a1ine kar 268cm snega, lahko sklepamo, da lahko skupna vi\u00c5\u00a1ina sne\u00c5\u00bene odeje na Trnovskem gozdu in v severozahodnem delu Hru\u00c5\u00a1ice na vi\u00c5\u00a1ini 1000m dose\u00c5\u00bee 400cm, v najvi\u00c5\u00a1jih predelih pa \u00c5\u00a1e ve\u00c4\u008d.<\/p>\n

Z vidika trajanja in vi\u00c5\u00a1ine sne\u00c5\u00bene odeje so v nadaljevanju opisane pretekle zime na obmo\u00c4\u008dju Rovtarskega hribovja. Omejil sem se na meteorolo\u00c5\u00a1ko postajo Rovte nad Logatcem, ki ima \u00c5\u00a1e najbolj podobne sne\u00c5\u00bene razmere kot Zaplana. Vrhnika le\u00c5\u00bei prenizko, postaja v Logatcu pa tudi, s tem da je postavljena v ju\u00c5\u00benemu delu Logatca, kjer ni vpliva narivanja zra\u00c4\u008dnih mas iz vzhoda, kot je to zna\u00c4\u008dilno za Zaplano. Zbrani so podrobni podatki od leta 1961 naprej in \u00c5\u00bee v tem obdobju so se pojavljale zime, kakr\u00c5\u00a1nih v zadnjem \u00c4\u008dasu enostavno nismo ve\u00c4\u008d navajeni. \u00c4\u0152e pogledamo \u00c5\u00a1e dlje v preteklost, smo pri\u00c4\u008da sne\u00c5\u00benim ujmam, kakr\u00c5\u00a1nih si danes niti predstavljati ne moremo. Po zbranih podatkih je bilo na loga\u00c5\u00a1kem najve\u00c4\u008d snega v letih 1799, 1829, 1895 in 1952. Viri podatkov so arhiv ARSO, digitalni arhiv ARSO-meteo.si in skenirani Meteorolo\u00c5\u00a1ki godi\u00c5\u00a1njaki.<\/p>\n

– 1.maj 1962: Ob 8.00 zjutraj je bilo v Rovtah 4cm novega snega.<\/p>\n

– zima 1962\/1963: Sne\u00c5\u00beilo je \u00c5\u00bee 30.oktobra, nato pa je sne\u00c5\u00bena odeja trajala neprekinjeno od 16.novembra do 14.marca.<\/p>\n

– zima 1964\/1965: Sne\u00c5\u00beilo je \u00c5\u00bee 15.oktobra, novembra je padlo 15cm snega, sneg je poleg drugih kraj\u00c5\u00a1ih obdobij s sne\u00c5\u00beno odejo neprekinjeno trajal od 20.decembra do 21.marca. V januarju je zapadlo 105cm snega. Takrat je v nekaj dneh sne\u00c5\u00beilo \u00c5\u00a1e proti koncu aprila in zapadlo 12cm snega.<\/p>\n

– zima 1968\/1969: Sneg je le\u00c5\u00beal na tleh neprekinjeno od 16.novembra do 1.aprila, nato pa \u00c5\u00a1e v nekaj dneh v aprilu. Februarja je v dveh dneh sne\u00c5\u00bena odeja dosegla vi\u00c5\u00a1ino 130cm. 20.maja je zapadlo 16cm, v Logatcu pa celo 22cm snega.<\/p>\n

– zima 1969\/1970: Decembra je bilo \u00c5\u00bee 60cm snega, sredi januarja se je vse stalilo, februarja je bilo 58cm snega, v marcu pa je zapadlo 70cm novega snega in sne\u00c5\u00bena odeja je v kar \u00c5\u00a1tirih dneh dosegla vi\u00c5\u00a1ino 130cm. 16.marca zjutraj je bilo celo 133cm snega. Na za\u00c4\u008detku aprila je padlo prvo 22cm, nato pa \u00c5\u00a1e 35cm novega snega, tako da je bilo skupno 80cm snega. 30.aprila je padlo 2cm snega, sne\u00c5\u00beilo je pa \u00c5\u00a1e 3.maja.<\/p>\n

– zima 1970\/1971: Oktobra je zapadlo 12cm snega, januar je bil obilno zasne\u00c5\u00been, bilo je 105cm snega. Sne\u00c5\u00beilo je \u00c5\u00a1e 29.aprila.<\/p>\n

– zima 1971\/1972: Sneg je neprekinjeno le\u00c5\u00beal na tleh od 20.novembra do 1.marca. Novembra je bilo 59cm snega, konec januarja 80cm.<\/p>\n

– 24.november 1972: Zjutraj 50cm novozapadlega snega.<\/p>\n

– zima 1973\/1974: S snegom bolj revna zima, \u00c5\u00a1e najbolj zimsko vreme je bilo v marcu, ko je bilo 58cm snega.<\/p>\n

– zima 1974\/1975: S snegom zelo revna zima, sne\u00c5\u00beilo je sicer \u00c5\u00bee oktobra, v decembru je bilo najve\u00c4\u008d snega 3cm, v januarju 1cm, v februarju pa celo manj kot 1cm. V marcu je bilo 25cm snega.<\/p>\n

– zima 1975\/1976: Legendarna zima, ko je prvi\u00c4\u008d sne\u00c5\u00beilo \u00c5\u00bee 13.oktobra, vendar je bilo glavno dogajanje omejeno na februar in marec. Sredi februarja je bilo 120cm snega, nato se je sne\u00c5\u00bena odeja nekoliko sesedala do sredine marca, ko je padlo v enem dnevu 70cm novega snega (ponekod na ju\u00c5\u00benem Notranjskem celo 100cm), v dveh dneh pa skupno 100cm snega. Sne\u00c5\u00bena odeja je bila visoka 131cm. 29.aprila je padlo 20cm novega snega.<\/p>\n

– zima 1977\/1978: Po teh podatkih naj bi sne\u00c5\u00beilo \u00c5\u00bee okoli 18.septembra. Januar in februar sta bila lepo zasne\u00c5\u00beena, sredi aprila pa je v nekaj dneh sne\u00c5\u00beilo in izmerili so 50cm snega. 14.maja zjutraj je bilo na tleh 20cm, v Logatcu pa 21cm novega snega.<\/p>\n

– zima 1978\/1979: Povpre\u00c4\u008dna zima, sne\u00c5\u00beilo je pa \u00c5\u00a1e na za\u00c4\u008detku maja.<\/p>\n

– zima 1979\/1980: 11.novembra zjutraj je bilo na tleh 60cm novega snega, 50cm novega snega pa so namerili 21.aprila zjutraj.<\/p>\n

– zima 1980\/1981: Sne\u00c5\u00bena odeja je z drugimi kraj\u00c5\u00a1imi obdobji trajala neprekinjeno od 28.novembra do 15.marca. Decembra in marca je bilo 85cm snega. 5.maja zjutraj so izmerili kar 22cm snega.<\/p>\n

– zima 1981\/1982: Decembra je bilo 72cm snega, 42cm 19.marca, sredi aprila pa 30cm.<\/p>\n

– 12.februar 1983: Izmerili so 100cm snega.<\/p>\n

– zima 1983\/1984: Zima se je pri\u00c4\u008dela bolj slabo, nato pa je bilo januarja 84cm snega, 27.februarja pa celo 133cm . 1.maja je bilo na tleh 10cm novega snega.<\/p>\n

– zima 1984\/1985: 16.januarja je bilo 113cm snega, sredi marca 60cm, sredi aprila je padlo 30cm snega. 29.aprila je padlo 29cm snega, ki se je nato stalil, v no\u00c4\u008di na 3.maj pa je ponovno padlo 25cm, na \u00c5\u00a0entjo\u00c5\u00a1tu nad Horjulom pa celo 33cm snega.<\/p>\n

– zima 1985\/1986: Februarja in marca je bilo 115cm snega, sredi aprila pa 45cm.<\/p>\n

– zima 1986\/1987: Sredi decembra je bilo 60cm snega, januarja 135cm, konec februarja 79cm.<\/p>\n

– zima 1988\/1989: Velika prelomnica \u00e2\u20ac\u201c pojavljati se pri\u00c4\u008dnejo mile zime. Novembra je bilo 20cm snega, v obdobju december-februar snega ni bilo, nato pa je bilo marca 20cm snega.<\/p>\n

– zima 1989\/1990: Kaj je to sneg? V novembru je bilo 5cm snega, v decembru in januarju ni bilo niti cm snega, februarja je bilo 16cm snega, marca pa 25cm. V vseh primerih se je novo zapadli sneg hitro stalil, tako da je bilo izredno malo dni s sne\u00c5\u00beno odejo na tleh.<\/p>\n

– zima 1990\/1991: Marsikje je bilo aprila ve\u00c4\u008d snega kot v vsej zimi. V Logatcu ga je bilo 18.aprila 40cm, postaji Rovte in Vrhnika pa nista delovali. V \u00c5\u00a0entjo\u00c5\u00a1tu nad Horjulom, na podobni vi\u00c5\u00a1ini kot Zaplana, so 19.aprila namerili 54cm snega.<\/p>\n

– zima 1991\/1992:\u00c2\u00a0S snegom revna zima, sne\u00c5\u00beilo je pa \u00c5\u00a1e 1.maja.<\/p>\n

– zima 1992\/1993:\u00c2\u00a0S snegom revna zima, najve\u00c4\u008d snega je bilo decembra, 30cm.<\/p>\n

– 23.december 1994: 72cm snega.<\/p>\n

– zima 1995\/1996: Dolgotrajna sne\u00c5\u00bena odeja, 1.januarja je bilo 80cm snega, konec februarja 78cm, 3.aprila pa je bilo na tleh 48cm novega snega, vi\u00c5\u00a1ina sne\u00c5\u00bene odeje je zna\u00c5\u00a1ala 79cm.<\/p>\n

Pred letom 1961 lahko omenim samo nekaj zanimivih zim in drugih zanimivih vremenskih dogodkov:<\/p>\n

– december 1879: Cel mesec so bili na\u00c5\u00a1i kraji pod vplivom stabilnega in zelo vla\u00c5\u00benega zraka. Ljubljana je imela takrat povpre\u00c4\u008dno mese\u00c4\u008dno (!) temperaturo nepredstavljivih -11,7\u00c2\u00b0C. Povpre\u00c4\u008dje za zadnja leta je +0,8\u00c2\u00b0C, na postaji Triglav-Kredarica pa okoli -6\u00c2\u00b0C. Zaradi pogoste megle in temperaturne inverzije je bilo najhladneje ravno v Ljubljanski kotlini, v vi\u00c5\u00a1jih legah pa topleje. Znano pa je, da je klima na Zaplani tesno povezana z dvignjeno temperaturno inverzijo na Ljubljanskem barju, tako da je moral biti december leta 1879 tudi na Zaplani ekstremno hladen. December 1879 je v Ljubljani do sedaj dale\u00c4\u008d najhladnej\u00c5\u00a1i mesec, kot tudi tudi celotna zima 1879\/1880, ki je po mrazu krepko preka\u00c5\u00a1ala znano zimo iz leta 1929.<\/p>\n

– marec 1895: V Ljubljani je bilo takrat najve\u00c4\u008d snega od kar tamkaj potekajo meritve vi\u00c5\u00a1ine snega. Namerili so 149cm snega, kar je ve\u00c4\u008d od znanega februarja 1952, ko je bilo snega 146cm (\u00c4\u008deprav obe vrednosti nista bili izmerjeni na isti lokaciji). Na Ma\u00c5\u00a1unu severno od Sne\u00c5\u00benika je na 1000m vi\u00c5\u00a1ine padlo dobre tri metre snega. Po vsej verjetnosti je vi\u00c5\u00a1ina sne\u00c5\u00bena odeja na Zaplani presegla tisto iz februarja 1952.<\/p>\n

– oktober 1905: V Ljubljani je zapadlo 36cm snega, v \u00c5\u00bdireh 55cm, v Postojni 70cm in v Cerknici za ta \u00c4\u008das nepredstavljivih 120cm snega! Verjetno je bila vi\u00c5\u00a1ina snega na Zaplani manj\u00c5\u00a1a, \u00c4\u008deprav ni znano, kako so bila razporejena obmo\u00c4\u008dja najmo\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1ih sne\u00c5\u00benih padavin. Zanimivo pa je, da je bil omenjeni sneg zadnji ve\u00c4\u008dji sneg v tisti zimi.<\/p>\n

– februar 1952: Sne\u00c5\u00beenje je bilo obilno zlasti v severozahodni Sloveniji. Glede na nizko nadmorsko vi\u00c5\u00a1ino je ogromno snega padlo v Poso\u00c4\u008dju (Kobarid 189cm, Bovec 188cm, izvir So\u00c4\u008de 295cm), Bohinju (Stara Fu\u00c5\u00beina 263cm) in na Dinarski gorski pregradi (Krekov\u00c5\u00a1e na Idrijskem 268cm, \u00c4\u0152rni Vrh nad Idrijo 210 cm). V Ljubljani je padlo 146cm snega, isto\u00c4\u008dasno pa je bilo v Zagrebu le 15cm snega, \u00c5\u00a1e bolj ju\u00c5\u00beno na Balkanu pa so bile precej visoke temperature. Na Rovtah je padlo 183 cm, v Logatcu pa 156cm snega, kar je bilo celo manj kot na Vrhniki\u00c2\u00a0s 168cm. \u00c5\u00a0e manj snega je bilo na ju\u00c5\u00benem Notranjskem, na Blokah 140cm. Primerjava med Ljubljano in Logatcem poka\u00c5\u00bee, da je v Ljubljani padlo nekaj ve\u00c4\u008d padavin kot v Logatcu, stara sne\u00c5\u00bena podlaga, na katero je padel rekordni februarski sneg, pa je bila v Ljubljani celo za centimeter debelej\u00c5\u00a1a kot v Logatcu. Glede na debelo sne\u00c5\u00beno odejo na Vrhniki ni nemogo\u00c4\u008de, da je bilo na Zaplani tudi 2m snega. Postaja v \u00c5\u00a0entjo\u00c5\u00a1tu nad Horjulom je bele\u00c5\u00beila celo 205 cm snega.\u00c2\u00a0Velike razlike v vi\u00c5\u00a1ini sne\u00c5\u00bene odeje med Logatcem in Zaplano so se vsekakor pojavljale tudi v nekaj preteklih letih in niso nobeno presene\u00c4\u008denje, prav tako niso redke situacije, ko pade na Zaplani ve\u00c4\u008d snega kot na Rovtah.<\/p>\n

– maj 1957: Ponekod na Notranjskem je zapadlo ve\u00c4\u008d kot 50cm novega snega, na Rovtah so 7.maja izmerili 46cm snega, na Rakitni 54cm in v \u00c5\u00a0entjo\u00c5\u00a1tu nad Horjulom 39cm snega! Na Notranjskem je bilo v krajih nad 500m pet dni s sne\u00c5\u00beno odejo, v \u00c5\u00bdireh in v Planini pri Rakeku trije dnevi, na Vrhniki in v Idriji pa dva dneva. Sne\u00c5\u00beilo\u00c2\u00a0je celo v Vipavski dolini. Ve\u00c4\u008dina krajev na Notranjskem je zabele\u00c5\u00beila dva do tri dni s sne\u00c5\u00beenjem. Na Gorenjskem sne\u00c5\u00beenje ni bilo tako izrazito, manj je bilo tudi dni s sne\u00c5\u00beno odejo na tleh.<\/p>\n

Zni\u00c5\u00beana meja sne\u00c5\u00beenja (ZMS)<\/strong><\/p>\n

Na Zaplani pogosto sne\u00c5\u00bei ob pozitivnih temperaturah, spet drugi\u00c4\u008d pa le de\u00c5\u00beuje ob temperaturah okoli 0\u00c2\u00b0C. V\u00c4\u008dasih v Ljubljani niti temperatura 2\u00c2\u00b0C ne zadostuje za sne\u00c5\u00beenje na 300m vi\u00c5\u00a1ji Zaplani, spet drugi\u00c4\u008d pa lahko sne\u00c5\u00bei celo v ni\u00c5\u00bejem Logatcu, medtem ko je v Ljubljani 7\u00c2\u00b0C. Ob slednji situaciji se na obmo\u00c4\u008dju Notranjske pojavi ZMS.<\/p>\n

ZMS je pojav, ko na nekem obmo\u00c4\u008dju pri temperaturi nad ledi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dem sne\u00c5\u00bei precej ni\u00c5\u00beje, kot drugod ob podobni koli\u00c4\u008dini padavin (Martin Gustin\u00c4\u008di\u00c4\u008d, 30.marec 2008).<\/p>\n

Po lastnih raziskavah se ZMS v severnem delu Notranjske pojavi ob specifi\u00c4\u008dnih vremenskih razmerah. Od severa se nad obmo\u00c4\u008djem Alp raz\u00c5\u00a1iri t.i. dolina, sredi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de ciklona pa se nahaja jugozahodno od nas. Zaradi doline pihajo nad nami v vi\u00c5\u00a1inah jugozahodni vetrovi, zaradi prizemnega ciklona pa se vetrovi pri tleh odklanjajo iz ju\u00c5\u00bene na jugovzhodno smer. V praksi izgleda situacija takole; sprva prevladujejo jugozahodni vetrovi, pogoste so padavine, vreme je toplo in temperatura na vi\u00c5\u00a1ini 1500m je okoli 0\u00c2\u00b0C. Med padavinami se v ni\u00c5\u00bejih plasteh ozra\u00c4\u008dja v skladu s premikom ciklona jugozahodni veter obra\u00c4\u008da preko juga na jugovzhod. Na 1500m prevladuje ju\u00c5\u00beni veter, malo ni\u00c5\u00beje pa rahel jugovzhodnik. Ob teh \u00c5\u00a1ibkih vetrovih se na obmo\u00c4\u008dju Notranjske pojavi rahla severna cirkulacija. Izvor ZMS na Zaplani je iz Idrijske smeri, saj se meja sne\u00c5\u00beenja mo\u00c4\u008dno zni\u00c5\u00bea zlasti okoli Idrije, v tamkaj\u00c5\u00a1njih globoko zarezanih dolinah v zati\u00c5\u00a1ju vi\u00c5\u00a1jega Trnovskega gozda. Tako je Zala pred Idrijo (450m) obmo\u00c4\u008dje z precej nizko mejo sne\u00c5\u00beenja glede na preostalo Slovenijo.<\/p>\n

Na Zaplani se ZMS pojavi nekoliko kasneje, ko od sne\u00c5\u00beink ohlajeni zrak po\u00c4\u008dasi napreduje iz smeri Idrije proti vzhodu. To potrjuje severozahodni veter, ki ob efektu ZMS zapiha na Spodnji Zaplani. V taki situaciji ima bli\u00c5\u00beina ni\u00c5\u00bejega Ljubljanskega barja, od koder lahko piha na Zaplano vzhodni veter, negativen vpliv na ZMS. Ta veter prina\u00c5\u00a1a zrak iz smeri Ljubljanskega barja, ki je relativno toplej\u00c5\u00a1i od zraka na zahodu, ohlajenega z ZMS. Na to ka\u00c5\u00beejo \u00c5\u00a1tevilni primeri, od tega, da sne\u00c5\u00bei v Idriji, proti Logatcu pa vse manj, in do tega, da ima meteorolo\u00c5\u00a1ka postaja Petkovec ob ZMS pogosto ni\u00c5\u00bejo temperaturo od Zaplane, \u00c4\u008deprav je obi\u00c4\u008dajno ravno obratno. Na Petkovcu je zati\u00c5\u00a1je in sne\u00c5\u00beinke neovirano ohlajajo zrak direktno proti tlom, medtem ko lahko na Zaplani ta proces ovira vzhodni veter. \u00c4\u0152e vzhodni veter na Zaplani ni premo\u00c4\u008dan, ga ob mo\u00c4\u008dnih padavinah lahko zamenja severozahodni veter in ZMS tako napreduje na vzhod. ZMS je mo\u00c5\u00been tudi v primeru, ko pihajo v vi\u00c5\u00a1inah jugozahodni vetrovi, v spodnjih treh kilometrih, torej v debelej\u00c5\u00a1i plasti kot v prvem primeru, pa pihajo severni vetrovi. To je mo\u00c5\u00beno, \u00c4\u008de se ciklon pomika nad Hrva\u00c5\u00a1ko in naprej proti vzhodu. Tedaj sne\u00c5\u00bei precej nizko \u00c5\u00a1irom celotne Notranjske.<\/p>\n

Sam mehanizem nastanka pojava je znan. Ob tem fenomenu se ozra\u00c4\u008dje hladi na druga\u00c4\u008den na\u00c4\u008din kot obi\u00c4\u008dajno. Meja sne\u00c5\u00beenja se spusti tako, da sne\u00c5\u00beinke s temperaturo 0\u00c2\u00b0C ohlajajo zrak. Tako lahko de\u00c5\u00be preide v sneg kljub temu, da nas ni zajel hladen zrak od kak\u00c5\u00a1ne vremenske fronte. Sne\u00c5\u00beinke bi teoreti\u00c4\u008dno povsod lahko ohladile zrak od 1500m vi\u00c5\u00a1ine pa do ni\u00c5\u00bein. Kljub temu pa meja sne\u00c5\u00beenja obi\u00c4\u008dajno ostaja na dolo\u00c4\u008deni vi\u00c5\u00a1ini zaradi stalnega dotoka toplej\u00c5\u00a1ega zraka od spodaj. V primeru vzhodnega vetra na Zaplani se mora pogosto ohladiti prav do 0\u00c2\u00b0C, da pri\u00c4\u008dne sne\u00c5\u00beiti. Lahko je le malo nad 0\u00c2\u00b0C, pa bo ob sicer mo\u00c4\u008dnih padavinah le de\u00c5\u00beevalo. Vzrok je ta, da se ob tej situaciji hladi z advekcijo, lahko bi rekli tudi “od spodaj”. Advekcija pomeni horizontalni prenos energije v atmosferi, torej se ohlaja ali segreva z vetrom. \u00c4\u0152e bi nad nekim krajem sne\u00c5\u00beinke pri\u00c4\u008dele ohlajati zrak proti tlom, bi to prepre\u00c4\u008dila advekcija, ki bi neprestano dovajala okoli\u00c5\u00a1ki toplej\u00c5\u00a1i zrak, z sne\u00c5\u00beinkami ohlajeni zrak bi tako preme\u00c5\u00a1alo. \u00c4\u0152e pa sne\u00c5\u00bei ob \u00c5\u00a1ibkih vetrovih, pa se ne ohlaja z advekcijo (“od spodaj”), temve\u00c4\u008d z sne\u00c5\u00beinkami, ki hladijo zrak proti tlom (ohlajanje “od zgoraj”). V tem primeru pa ni ve\u00c4\u008d dotoka toplega zraka, saj je v okolici Zaplane tak relief. Ob ZMS na Zaplani pihajo le rahli severozahodni vetrovi, ti vetrovi pa nimajo ve\u00c4\u008djega zaledja, od koder bi lahko dovajali veliko toplej\u00c5\u00a1ega okoli\u00c5\u00a1kega zraka, saj so okoli Zaplane vi\u00c5\u00a1ji hribi, zlasti Dinarska gorska pregrada na zahodu. Relief je torej bolj zaprt, sne\u00c5\u00beinke morajo tako ohladiti manj\u00c5\u00a1i volumen zraka. \u00c4\u0152e pa sne\u00c5\u00bei ob obi\u00c4\u008dajnem vzhodnem vetru, dovajajo vetrovi na Zaplano veliko okoli\u00c5\u00a1kega zraka, saj je vzhodno od Zaplane relief popolnoma odprt v ni\u00c5\u00beje Ljubljansko barje. Torej se mora ob vzhodnem vetru izoterma 0\u00c2\u00b0C spustiti do nadmorske vi\u00c5\u00a1ine Zaplane, ohladiti se mora ve\u00c4\u008dji volumen zraka, da pri\u00c4\u008dne sne\u00c5\u00beiti.<\/p>\n

\"zms1\"<\/a>Princip nastanka ZMS. <\/em><\/p>\n

Sne\u00c5\u00beinke hladijo zrak s svojim taljenjem in izhlapevanjem. Pri tem se iz okolice porablja energija. Tako vsaka sne\u00c5\u00beinka hitro ohladi del zraka okoli sebe. V na\u00c5\u00a1ih razmerah je verjetno najpomembnej\u00c5\u00a1i proces taljenje sne\u00c5\u00beink, ta proces lahko nepretrgoma ohlaja zrak do 0\u00c2\u00b0C. Pod 0\u00c2\u00b0C se pa ne more ohladiti, saj imajo sne\u00c5\u00beinke temperaturo 0\u00c2\u00b0C, sne\u00c5\u00beinke zato ne morejo ohladiti zrak na ni\u00c5\u00bejo temperaturo. Torej lahko ob tem fenomenu de\u00c5\u00be preide v sneg brez kakr\u00c5\u00a1negakoli dotoka hladnega zraka ob vremenski fronti. Ker sne\u00c5\u00bei pri pozitivnih temperaturah je sneg druga\u00c4\u008den od obi\u00c4\u008dajnega snega. Predvsem je tak sneg moker in te\u00c5\u00beek, padajo lahko izjemno veliki kosmi zelo mokrega snega. Moker sneg se tudi precej dlje obdr\u00c5\u00bei ob odjugah kot suh sneg, ki ga precej hitreje “pobira”. Kot sem \u00c5\u00bee omenil, se pri ZMS ozra\u00c4\u008dje ohlaja z taljenjem sne\u00c5\u00beink. Mo\u00c5\u00beno je tudi izhlapevanje sne\u00c5\u00beink, ta proces je tudi precej bolj u\u00c4\u008dinkovit pri ohlajanju kot taljenje. Problem izhlapevanja je pa ta, da je u\u00c4\u008dinkovito le pri nizkih vrednostih relativne vlage. Izhlapevanje je u\u00c4\u008dinkovito do takrat, ko se zrak nasi\u00c4\u008di z vlago, kar pa se obi\u00c4\u008dajno zgodi zelo hitro. Ko sne\u00c5\u00beinke padejo skozi plast suhega zraka, hitro ohladijo ozra\u00c4\u008dje vse do tal. Vendar je problem ta, da je vlaga na Zaplani visoka, torej proces izhlapevanja sne\u00c5\u00beink ne more biti u\u00c4\u008dinkovit. Primer ohlajanja z izhlapevanjem so plohe ob severnih vetrovih, suhem in zelo mrzlem zraku v vi\u00c5\u00a1inah. Ob takih plohah lahko sne\u00c5\u00bei vse tja do 10\u00c2\u00b0C in ve\u00c4\u008d (v Ljubljani 29.marca 2006 med de\u00c5\u00bejem sne\u00c5\u00beilo pri okoli 13\u00c2\u00b0C). Vendar gre pri tem le za krajevne plohe, sneg je pa zelo droben. Pogosto sne\u00c5\u00beinke celo sublimirajo, \u00c5\u00a1e preden dose\u00c5\u00beejo tla. Zato so ob takih plohah pogosto vidne “bele zavese”, ki ne dospejo do tal.<\/p>\n

Mo\u00c5\u00benost za ZMS je takrat, ko je temperatura na 1500m okoli ni\u00c4\u008dle, lahko pa je tudi vi\u00c5\u00a1ja. To dokazuje sne\u00c5\u00beenje v maju 1969, ko je sneg kljub precej visokim temperaturam na 1500m vi\u00c5\u00a1ine segel celo do Ljubljane. Zelo pomemben faktor je intenziteta padavin, saj sne\u00c5\u00beinke iz zgornjih plasti ozra\u00c4\u008dja ohlajajo zrak. \u00c4\u0152e so padavine \u00c5\u00a1ibke, sne\u00c5\u00beinke ne prodrejo tako nizko, kot bi lahko in meja sne\u00c5\u00beenja se ne spu\u00c5\u00a1\u00c4\u008da. Ravno pre\u00c5\u00a1ibka intenziteta padavin je najpogostej\u00c5\u00a1a ovira za nastanek ZMS, kar pa se ravno ob severnih vetrovih pogosto dogaja, saj se ob tem ozra\u00c4\u008dje nad Slovenijo su\u00c5\u00a1i. Ugodna situacija je zato takrat, ko sicer v ni\u00c5\u00bejih plasteh vi\u00c5\u00a1ine piha rahel severni veter, a se padavine \u00c5\u00a1irijo iz jugozahodne do ju\u00c5\u00bene smeri. Ob vzhodnem vetru v debelej\u00c5\u00a1i plasti ozra\u00c4\u008dja se ZMS ne pojavi. ZMS je najpogostej\u00c5\u00a1a spomladi, se pa pojavlja tudi v drugih letnih \u00c4\u008dasih. Deloma je to posledica tega, da je pozimi za sne\u00c5\u00beenje po ni\u00c5\u00beinah velikokrat dovolj hladno \u00c5\u00bee zaradi obstoje\u00c4\u008dih temperaturnih inverzij, sne\u00c5\u00bei povsod in ZMS ne pride do izraza. Spomladi so ob vi\u00c5\u00a1jih temperaturah mo\u00c5\u00bene tudi mo\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1e padavine, kar je ugodno za ZMS.<\/p>\n

Bistveno za ZMS je, da lahko sne\u00c5\u00bei tudi 1000m ni\u00c5\u00beje od zra\u00c4\u008dne plasti s temperaturo 0\u00c2\u00b0C. Na Zaplani pri\u00c4\u008dne sne\u00c5\u00beiti \u00c5\u00bee pri okoli 3\u00c2\u00b0C, de\u00c5\u00be s snegom pa se lahko pojavi \u00c5\u00a1e pri vi\u00c5\u00a1ji temperaturi. Ob ZMS vedno sne\u00c5\u00bei ob pozitivni temperaturi. Torej je povsem mo\u00c5\u00beno, da je na 1500m vi\u00c5\u00a1ine temperatura okoli ni\u00c4\u008dle, pa sne\u00c5\u00bei vse do Logatca ali celo Vrhnike. Ta fenomen je pogost zlasti v Zgornjesavski dolini, Bohinju, v okolici Idrije, ter verjetno tudi v dolinah Koro\u00c5\u00a1ke. V Bohinju lahko sne\u00c5\u00bei tudi \u00c4\u008de je na 1000m vi\u00c5\u00a1jem Voglu 0\u00c2\u00b0C. Na podlagi dosedanjih primerov lahko na Spodnji Zaplani (550m) sne\u00c5\u00bei, ko je v Ljubljani 7\u00c2\u00b0C. \u00c4\u0152e ni vzhodnega vetra, ki bi oviral ZMS, se meja sne\u00c5\u00beenja pogosto zelo hitro spusti tudi do Vrhnike.<\/p>\n

\"zms\"<\/a>Pri temperaturi malo nad ledi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dem je 27.decembra 2004 na Zaplani sne\u00c5\u00beilo, isto\u00c4\u008dasno je bilo v okolici Ljubljane 5\u00c2\u00b0C.<\/span><\/em><\/p>\n

Izbrani primeri ZMS na Notranjskem:<\/p>\n

– v no\u00c4\u008di na 12.april 1993 je na Zaplani na vi\u00c5\u00a1ini 566m zapadlo do 10cm snega, uradne napovedi pa so govorile o meji sne\u00c5\u00beenja na okoli 1000m ob koncu padavin. Na 1500m vi\u00c5\u00a1ine je bilo okoli 0\u00c2\u00b0C, tudi arhivske karte za tisto no\u00c4\u008d nad Slovenijo ka\u00c5\u00beejo na 1500m vi\u00c5\u00a1ine temperaturo 1\u00c2\u00b0C. Na internetu pa obstajajo opisi vremena za tiste dni, kjer pi\u00c5\u00a1e, da se je meja sne\u00c5\u00beenja najni\u00c5\u00beje spustila do okoli 1000m. Torej lahko sklepamo, da gre pri tem za lokalne in malo poznane vremenske pojave, saj \u00c4\u008de je na Zaplani zapadlo toliko snega, je verjetno sne\u00c5\u00beilo tudi v Logatcu ali \u00c5\u00a1e ni\u00c5\u00beje proti Vrhniki (300m).<\/p>\n

– 9.maja 1997 zgodaj zjutraj je na Zaplani sne\u00c5\u00beilo, sneg se je prijel tal le ponekod na travnikih. Ob 7:00 uri zjutraj je bila v Ljubljani izmerjena temperatura 7\u00c2\u00b0C. Tovrstni pojavi kratkotrajnega sne\u00c5\u00beenja ob ZMS ostajajo predvsem na padavinskih meteorolo\u00c5\u00a1kih postajah ve\u00c4\u008dinoma neopa\u00c5\u00beeni. V tem primeru je to \u00c5\u00a1e posebej lepo vidno, saj je bilo tega dne sne\u00c5\u00beenje zabele\u00c5\u00beeno v \u00c4\u0152rnem Vrhu nad Idrijo (668m), ne pa tudi na nekaterih okoli\u00c5\u00a1kih in bistveno vi\u00c5\u00a1jih meteorolo\u00c5\u00a1kih postajah, z izjemo meteorolo\u00c5\u00a1ke postaje vi\u00c5\u00a1jega reda na Vojskem nad Idrijo (1068m).<\/p>\n

– 10.aprila 2003 popoldne je bilo v Ljubljani 5\u00c2\u00b0C, na enako visoki Vrhniki je sne\u00c5\u00beilo (!), medtem ko se je sneg prijemal tal nad 400m vi\u00c5\u00a1ine. Sne\u00c5\u00beilo je nato po celem Notranjskem podolju, de\u00c5\u00beevalo je v Postojni. Na 1500m vi\u00c5\u00a1ine je bilo torej okoli -1\u00c2\u00b0C, sne\u00c5\u00beilo je pa na Vrhniki na 300m vi\u00c5\u00a1ine!<\/p>\n

– 8.maja 2004 zjutraj je sne\u00c5\u00beilo na meteorolo\u00c5\u00a1ki postaji Rovte. Zjutraj se je na meteorolo\u00c5\u00a1ki postaji Zaplana ob padavinah ohladilo na 3\u00c2\u00b0C, kar bi lahko bilo povsem dovolj za obrat de\u00c5\u00beja v sneg. Verjetno je med de\u00c5\u00bejem sne\u00c5\u00beilo vse do Logatca pod 500m vi\u00c5\u00a1ine. Temperature so bile dokaj visoke. Na vi\u00c5\u00a1ini 1500m je bilo 0\u00c2\u00b0C, na Lisci na 943m vi\u00c5\u00a1ine celo 4\u00c2\u00b0C, v Postojni je bila najni\u00c5\u00beja temperatura 5\u00c2\u00b0C, v Ljubljani 7\u00c2\u00b0C, a sneg je na Loga\u00c5\u00a1kem obmo\u00c4\u008dju segel celo do omenjene vi\u00c5\u00a1ine 500m! Spet se je pokazala problematika bele\u00c5\u00beenja teh pojavov, saj je bilo jutranje sne\u00c5\u00beenje zabele\u00c5\u00beeno na Rovtah in na postajah v \u00c5\u00a1ir\u00c5\u00a1i okolici Trnovskega gozda, na nekaterih vi\u00c5\u00a1jih meteorolo\u00c5\u00a1kih postajah v neposredni okolici Rovt pa ne.<\/p>\n

– 27.decembra 2004 zve\u00c4\u008der je na Zaplani zapadlo \u00c5\u00bee nekaj cm snega pri temperaturi malo nad 0\u00c2\u00b0C, medtem ko je bilo po ni\u00c5\u00beinah \u00c5\u00a1e 5\u00c2\u00b0C. Padavine so bile tokrat razporejene tako, da je bil zasne\u00c5\u00been \u00c5\u00a1e Logatec, bolj ju\u00c5\u00beno pa snega ni bilo niti v precej vi\u00c5\u00a1jih legah. Sne\u00c5\u00beilo je zve\u00c4\u008der, pred tem pa je \u00c4\u008dez dan na Zaplani ob\u00c4\u008dasno padal de\u00c5\u00be s snegom pri 2\u00c2\u00b0C, zanimivo je pa to, da je malo zatem na Vojskem nad Idrijo (1068m vi\u00c5\u00a1ine) rahlo de\u00c5\u00beevalo pri 0\u00c2\u00b0C.<\/p>\n

– 9.maja 2005 je sne\u00c5\u00beilo na Postojnskem do 500m vi\u00c5\u00a1ine, na Zaplani in v njeni okolici ob manj\u00c5\u00a1i koli\u00c4\u008dini padavin ni sne\u00c5\u00beilo.<\/p>\n

– 30.maja 2006\u00c2\u00a0je v ju\u00c5\u00benem delu Notranjske zapadlo do 10cm snega, na Zaplani je padal de\u00c5\u00be s snegom, nekaj sne\u00c5\u00beink naj bi priletelo celo do Logatca pod 500m vi\u00c5\u00a1ine. Razlika je bila v padavinah kar precej\u00c5\u00a1nja, saj je recimo na Blokah padlo v dveh dneh kar 51mm ve\u00c4\u008d padavin kot na Zaplani. ZMS je primer druge situacije, ko se je ciklon pomaknil vzhodno od nas in so zato pihali severni vetrovi v debelej\u00c5\u00a1i plasti atmosfere.<\/p>\n

– 22. novembra 2006 dopoldne je na Zaplani za kraj\u00c5\u00a1i \u00c4\u008das padal de\u00c5\u00be s snegom, nekaj sne\u00c5\u00beink je padlo v Logatcu, isto\u00c4\u008dasno je bilo v Ljubljani 7\u00c2\u00b0C in v Postojni 6\u00c2\u00b0C.<\/p>\n

– 27.marca 2008 je sne\u00c5\u00beilo na Zaplani pri 1,4\u00c2\u00b0C in tudi v Logatcu (476m). Hladnej\u00c5\u00a1i zrak je segal do Postojne, Idrije, sne\u00c5\u00beilo je v Bohinju. Na vi\u00c5\u00a1ini 1500m je bilo -1\u00c2\u00b0C, v Ljubljani je bilo 5\u00c2\u00b0C, v Lescah 3\u00c2\u00b0C, na Babnem Polju 6\u00c2\u00b0C, v vzhodni Sloveniji pa preko 10\u00c2\u00b0C. Sne\u00c5\u00beilo je v Logatcu, na Vojskem nad Idrijo 600m vi\u00c5\u00a1je pa je tudi sne\u00c5\u00beilo pri 1\u00c2\u00b0C. Na Zaplani je nad 700m vi\u00c5\u00a1ine predvidoma padlo nekaj cm mokrega snega.<\/p>\n

– 15.decembra 2008 zve\u00c4\u008der je sne\u00c5\u00beilo v Idriji pri 0\u00c2\u00b0C, isto\u00c4\u008dasno je v Ljubljani na isti vi\u00c5\u00a1ini (300m) de\u00c5\u00beevalo pri 5\u00c2\u00b0C. Na Katarini nad Ljubljano naslednje jutro (700m) ni bilo snega, medtem ko je bila Idrija (300m) zasne\u00c5\u00beena. Na Zaplani je bilo manj padavin kot na Idrijskem, a kljub temu je sne\u00c5\u00beilo pri temperaturi 1,5\u00c2\u00b0C. V Postojni je bilo 3\u00c2\u00b0C in na Otlici (965m) 1\u00c2\u00b0C. Modelske prognoze so kazale temperaturo 2\u00c2\u00b0C na vi\u00c5\u00a1ini 1500m.<\/p>\n

\u00c5\u00bdled<\/strong><\/p>\n

Zna\u00c4\u008dilen vremenski pojav na Zaplani je \u00c5\u00beled. Na splo\u00c5\u00a1no se katastrofalni \u00c5\u00beled, to je dalj \u00c4\u008dasa trajajo\u00c4\u008di, ve\u00c4\u008d kot 5cm debel \u00c5\u00beled, pojavlja v jugozahodni Sloveniji med 500 in 1000m nadmorske vi\u00c5\u00a1ine. Nad 1000m je pogosto plast toplega zraka, ki je glavni vzrok za nastanek \u00c5\u00beleda, do 500m vi\u00c5\u00a1ine pa de\u00c5\u00be na svoji poti skozi hladno plast zraka zmrzne v zmrznjen de\u00c5\u00be. Severno in vzhodno od \u00c5\u00belednega pasu pogosto\u00c2\u00a0samo sne\u00c5\u00bei, saj je toplej\u00c5\u00a1a plast zraka v vi\u00c5\u00a1inah\u00c2\u00a0tanj\u00c5\u00a1a in sneg na svoji poti proti tlom nikoli ne preide v de\u00c5\u00be. Zaplana le\u00c5\u00bei\u00c2\u00a0znotraj \u00c5\u00belednega pasu, ki se razteza od Poso\u00c4\u008dja in preko visokih kra\u00c5\u00a1kih planot naprej proti jugu v Gorski kotar na Hrva\u00c5\u00a1kem.\u00c2\u00a0V grobem se \u00c5\u00beled na Zaplani pojavlja ob dveh vremenskih situacijah.<\/p>\n

Klasi\u00c4\u008dni nastanek \u00c5\u00beleda<\/a>: v ni\u00c5\u00bejih plasteh piha vzhodni veter, vi\u00c5\u00a1je pa jugozahodni veter, ki se obi\u00c4\u008dajno po\u00c4\u008dasi spu\u00c5\u00a1\u00c4\u008da. Ko se sneg v topli plasti stali v de\u00c5\u00be,\u00c2\u00a0\u00c2\u00a0v ni\u00c5\u00bejih hladnej\u00c5\u00a1ih plasteh ne more ve\u00c4\u008d preiti v sneg, lahko samo \u00c5\u00a1e zmrzne\u00c2\u00a0v zmrznjen de\u00c5\u00be. Za \u00c5\u00beledenje je pomembno, da podhlajene kapljice zmrznejo \u00c5\u00a1ele ob stiku s podlago in ne \u00c5\u00bee v ozra\u00c4\u008dju. Kapljice zmrznejo v ozra\u00c4\u008dju, \u00c4\u008de padajo skozi predebelo plast hladnega zraka, na tla pada zmrznjen de\u00c5\u00be, ki ne povzro\u00c4\u008da \u00c5\u00beledenja. \u00c4\u0152e je vmesna topla plast pretanka, se sne\u00c5\u00beinke ne stalijo in padejo na tla kot sneg, zato lahko v severni Sloveniji in v reliefno\u00c2\u00a0zaprtih alpskih dolinah zgolj\u00c2\u00a0sne\u00c5\u00bei.<\/p>\n

\"zmrznjen\"<\/a>\u00c5\u00bdled na Zaplani 24.decembra 2007; sprva je padal podhlajen de\u00c5\u00be, ki je zmrzoval, nato zrmznjen de\u00c5\u00be (na fotografiji), ki ni povzro\u00c4\u008dal \u00c5\u00beleda. Z ohladitvijo v vi\u00c5\u00a1inah je pri\u00c4\u008delo sne\u00c5\u00beiti.<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Primer \u00c5\u00beleda, ki je prikazan na prvi sliki,\u00c2\u00a0je\u00c2\u00a0iz novembra 2005. Takrat je v Ljubljanski kotlini sne\u00c5\u00beilo, zahodno od Vrhnike pa \u00c5\u00beledilo. Ob takih primerih izklju\u00c4\u008dno sne\u00c5\u00bei tudi v alpskih dolinah na severozahodu Slovenije. Topla plast zraka na 1500m vi\u00c5\u00a1ine prav ni\u00c4\u008d ne vpliva na pojav \u00c5\u00beleda v krajih za gorami, ki so pa\u00c4\u008d vi\u00c5\u00a1je od 1500m in ki onemogo\u00c4\u008dajo prodor toplega zraka. Tak primer je bil v februarju 2004; smu\u00c4\u008darski poleti v Planici so potekali ob rahlem sne\u00c5\u00beenju, medtem ko je bil del Notranjske vkovan v \u00c5\u00beled.<\/p>\n

Na Zaplani sta vsaj dve obmo\u00c4\u008dji z zelo izrazitim \u00c5\u00beledom, obmo\u00c4\u008dji pa sovpadata\u00c2\u00a0s pogosto pobo\u00c4\u008dno meglo in mo\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1im vetrom. Prvo obmo\u00c4\u008dje je okolica Jerinovega gri\u00c4\u008da, drugo obmo\u00c4\u008dje pa vklju\u00c4\u008duje severovzhodna pobo\u00c4\u008dja Strmice na nadmorski vi\u00c5\u00a1ini okoli 600m. Na teh obmo\u00c4\u008djih je\u00c2\u00a0v primerjavi z meteorolo\u00c5\u00a1ko\u00c2\u00a0postajo Zaplana vzhodni veter mo\u00c4\u008dnej\u00c5\u00a1i in bolj konstanten, pobo\u00c4\u008dna megla je pogostej\u00c5\u00a1a, ve\u00c4\u008d je rosenja iz pobo\u00c4\u008dne megle, prav tako je v vi\u00c5\u00a1jih legah hladneje za nekaj desetink stopinje. Tu je \u00c5\u00beled najdebelej\u00c5\u00a1i, prav tako tudi najdalj\u00c5\u00a1e ivje. Obmo\u00c4\u008dje Planine nad Vrhniko in Ulovke ima prav enake mo\u00c5\u00benosti za nastanek debelega \u00c5\u00beleda kot Spodnja Zaplana, vse pa je odvisno od trenutne vremenske situacije oz. od vi\u00c5\u00a1ine tople plasti. Vsekakor pa omenjeno obmo\u00c4\u008dje la\u00c5\u00beje prepiha topel jugozahodni veter.<\/p>\n

Drugi primer \u00c5\u00beleda<\/a>: na Zaplani je \u00c5\u00beled pogost tudi zaradi specifi\u00c4\u008dne geografske lege na stiku Ljubljanskega barja in vi\u00c5\u00a1jega dinarskega sveta. Jugozahodni veter, ki ni prepihal Ljubljanske kotline in kjer ostane hladen inverzijski zrak, v ni\u00c5\u00bejih plasteh ozra\u00c4\u008dja oslabi in poneha. Prevladujejo le \u00c5\u00a1ibki vetrovi, ob tem pa na Zaplani zapiha vzhodni veter, ki pri\u00c4\u008dne dovajati hladen zrak iz hladne Ljubljanske kotline. Hladen zrak pa se ne raz\u00c5\u00a1iri prav veliko naprej na zahod, saj pogosto sega le do Logatca.<\/p>\n

Primer takega \u00c5\u00beleda je bil decembra 2004, ko je \u00c5\u00beledilo po dnu Ljubljanske kotline, toda tudi na vi\u00c5\u00a1ji Zaplani, kjer po vseh pravilih \u00c5\u00beleda ne bi smelo biti. Malo zahodneje (\u00c4\u0152rni Vrh) in ju\u00c5\u00beneje (Rakek) od Zaplane je de\u00c5\u00beevalo pri pozitivnih temperaturah. Na zgornji sliki je po dnu Ljubljanske kotline ozna\u00c4\u008dena temperatura pod ledi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dem. V resnici ni nujno, da mora biti v kotlini temperatura pod 0\u00c2\u00b0C, da se na Zaplani pojavi \u00c5\u00beled. Na Vrhniki je lahko tudi 1\u00c2\u00b0C, pa lahko na Zaplani nastaja \u00c5\u00beled, saj je v zgornjih plasteh dvignjene inverzije hladneje kot pri tleh. V tem primeru je mo\u00c5\u00beno, da je \u00c5\u00beled samo na Zaplani, ne pa tudi na Vrhniki in v Logatcu. To se je zgodilo 1.januarja 2006. Na Zaplani je zjutraj nastajal \u00c5\u00beled, zaradi rahlo pozitivne temperature le na izpostavljenih, podhlajenih predmetih. Sne\u00c5\u00bena odeja je bil aprepojena z toplej\u00c5\u00a1o de\u00c5\u00beevnico, zato na njej \u00c5\u00beled ni nastajal. Ob tistem \u00c4\u008dasu iz okolice ni bilo poro\u00c4\u008dil o nastajanju \u00c5\u00beleda. Na Vrhniki in v Logatcu naj bi de\u00c5\u00beevalo, kar je povsem pri\u00c4\u008dakovano, saj so bile \u00c5\u00bee na Zaplani temperature previsoke in ravno na meji za nastanek \u00c5\u00beleda. Zahodno in ju\u00c5\u00beno od Zaplane v okolici \u00c4\u0152rnega Vrha in Postojne je bilo pretoplo za \u00c5\u00beled, prav tako ni \u00c5\u00beledilo v Lo\u00c5\u00a1ki dolini, \u00c5\u00bdireh, Grosuplju in v Ljubljani.<\/p>\n

\"satelit\"<\/a>Na satelitskem posnetku (NASA) se lepo vidi, da vzhodni veter iz Ljubljanske kotline dovaja na Zaplano hladen zrak z meglo. Megla se tako v okolici Zaplane pojavlja \u00c5\u00a1e na 700m vi\u00c5\u00a1ine, medtem ko drugod megla ne sega tako visoko. Podobna situacija je ob \u00c5\u00beledu: na Zaplano dovaja veter hladen zrak, medtem ko od Ljubljanske kotline bolj oddaljene kraje ta talna hladna zra\u00c4\u008dna masa ne dose\u00c5\u00bee.<\/em><\/p>\n

Vzroki za pogostej\u00c5\u00a1e in izrazitej\u00c5\u00a1e \u00c5\u00beledenje na Zaplani:<\/p>\n

– relativno ve\u00c4\u008dja koli\u00c4\u008dina de\u00c5\u00beja ob posameznih vremenskih motnjah glede na Ljubljansko kotlino.<\/p>\n

– dvignjena lega glede na Ljubljansko kotlino,\u00c2\u00a0manj\u00c5\u00a1a verjetnost, da de\u00c5\u00be zmrzne \u00c5\u00bee\u00c2\u00a0v ozra\u00c4\u008dju.<\/p>\n

– glede na Ljubljansko kotlino bolj zahodna\u00c2\u00a0lega Zaplane blizu dinarske gorske pregrade, toplej\u00c5\u00a1a plast v ozra\u00c4\u008dju je\u00c2\u00a0lahko\u00c2\u00a0debelej\u00c5\u00a1a, kot nad Ljubljansko kotlino.<\/p>\n

– lega Zaplane na vzhodnem robu\u00c2\u00a0Ljubljanske kotline, prizemni vzhodni veter, ni\u00c5\u00beje temperature v dnevih s padavinami.<\/p>\n

– zavetrna lega v primeru ju\u00c5\u00benih vetrov, topel ju\u00c5\u00beni veter lahko se\u00c5\u00bee do Logatca, medtem ko na Spodnji\u00c2\u00a0Zaplani \u00c5\u00a1e vedno vztraja hladen\u00c2\u00a0prizemni vzhodni veter. V takih situacijah\u00c2\u00a0hladen zrak pogosto ne se\u00c5\u00bee niti do Ulovke, tako da\u00c2\u00a0lahko ob\u00c2\u00a0negativni temperaturi de\u00c5\u00beuje in zmrzuje samo na Spodnji Zaplani, v okolici pa le\u00c2\u00a0de\u00c5\u00beuje.<\/p>\n

– ve\u00c4\u008dja in\u00c2\u00a0konstantna hitrost vzhodnega vetra, izrazitej\u00c5\u00a1e \u00c5\u00beledenje, ve\u00c4\u008dja \u00c5\u00a1koda na drevju, ki je \u00c5\u00bee tako preobte\u00c5\u00beeno z\u00c2\u00a0\u00c5\u00beledom.<\/p>\n

– lega Zaplane na celinski strani\u00c2\u00a0dinarske gorske pregrade, pozimi ni\u00c5\u00beje\u00c2\u00a0dnevne temperature, pogostej\u00c5\u00a1a obla\u00c4\u008dnost in ve\u00c4\u008dja verjetnost, da \u00c5\u00beled dlje \u00c4\u008dasa ostane na drevju, kot v bolj oson\u00c4\u008denih pokrajinah z burjo\u00c2\u00a0v jugozahodni Sloveniji. Prvemu \u00c5\u00beledu lahko \u00c4\u008dez nekaj \u00c4\u008dasa\u00c2\u00a0sledi drugi \u00c5\u00beled\u00c2\u00a0(primer\u00c2\u00a0v zimi 1996\/1997).<\/p>\n

Ko vremenske razmere\u00c2\u00a0v Sloveniji\u00c2\u00a0omogo\u00c4\u008dajo pojav \u00c5\u00beledenja, se\u00c2\u00a0lahko na\u00c2\u00a0Zaplani ne pojavi \u00c5\u00beled\u00c2\u00a0zaradi ve\u00c4\u008dih vzrokov:<\/p>\n

– topla plast zraka je pretanka, na Zaplani sne\u00c5\u00bei.\u00c2\u00a0V takih\u00c2\u00a0primerih lahko\u00c2\u00a0\u00c5\u00beledi v ju\u00c5\u00beni Sloveniji (Brkini, Kras)\u00c2\u00a0in\u00c2\u00a0na Hrva\u00c5\u00a1kem (Gorski Kotar, Lika).<\/p>\n

– topla plast zraka je previsoko, na Zaplani pada zmrznjen de\u00c5\u00be, ki ne povzro\u00c4\u008da \u00c5\u00beledenja.\u00c2\u00a0V takih\u00c2\u00a0primerih\u00c2\u00a0lahko \u00c5\u00beledi v ju\u00c5\u00beni Sloveniji in\u00c2\u00a0na Hrva\u00c5\u00a1kem.<\/p>\n

– Zaplano prepiha topel jugozahodni veter, \u00c5\u00beledenje se prekine ali pa\u00c2\u00a0se sploh ne pojavi.<\/p>\n

– ni padavin, ki bi \u00c5\u00beled povzro\u00c4\u008dile, \u00c4\u008deprav so ostali pogoji za \u00c5\u00beled izpolnjeni.<\/p>\n

Mo\u00c4\u008dan \u00c5\u00beled je v zimi 1996\/1997 povzro\u00c4\u008dil ogromno \u00c5\u00a1kodo v gozdovih in na razli\u00c4\u008dni infrastrukturi. Leti 1996 in 1997 sta bili leti \u00c5\u00beleda, saj je \u00c5\u00beledilo januarja 1996, decembra 1996, januarja 1997 ter decembra 1997. V okolici Zaplane je bil mo\u00c4\u008dan \u00c5\u00beled tudi v letih 1963 in 1966 (Adami\u00c4\u008d, 1987). Veliko drevja na Zaplani, predvsem smreke, nakazuje na mo\u00c4\u008dan \u00c5\u00beled sredi 80. let (zlomi so pri enako debelih smrekah na isti vi\u00c5\u00a1ini, itd). To sovpada z mo\u00c4\u008dnima \u00c5\u00beledoma v novembru leta 1984 in 1985. Predvsem slednji \u00c5\u00beled je bil verjetno debelej\u00c5\u00a1i kot v zimi 1996\/1997. Po nekaterih virih je decembra 1953 v okolici \u00c4\u0152rnega Vrha nad Idrijo rahel de\u00c5\u00be zmrzoval celih 20 dni, zajel pa je pas med 500 in 800m nadmorske vi\u00c5\u00a1ine.<\/p>\n

Najhuj\u00c5\u00a1a naravna ujma na Zaplani je najverjetneje ravno dalj trajajo\u00c4\u008di debel \u00c5\u00beled, ki ob vetrovnem vremenu nastaja na obstoje\u00c4\u008di sne\u00c5\u00beni odeji. \u00c4\u0152e \u00c5\u00beledi na travi, ni takih nev\u00c5\u00a1e\u00c4\u008dnosti, kot \u00c4\u008de \u00c5\u00beledi na sne\u00c5\u00beni odeji, ki se zato spremeni v pravo ledeno odejo. \u00c5\u00bdled naredi veliko \u00c5\u00a1kode v gozdovih, zlasti asimetri\u00c4\u008dno rasto\u00c4\u008dim drevesom. Drevju stresanje vej ne pomaga in kve\u00c4\u008djemu povzro\u00c4\u008di \u00c5\u00a1e ve\u00c4\u008djo \u00c5\u00a1kodo. Pogosto ni elektrike, ker pa so lahko daljnovodni stebri dalj \u00c4\u008dasa nedostopni za popravila, ni napa\u00c4\u008dno imeti za ogrevanje hi\u00c5\u00a1e kak\u00c5\u00a1no pe\u00c4\u008d na drva. Pri \u00c5\u00beledu pride do izraza pravilo, da bolj prizadane obljudena obmo\u00c4\u008dja,\u00c2\u00a0saj ga ljudje z moderno tehnologijo te\u00c5\u00beje prenesejo. Ve\u00c4\u008dina ogrevalnih sistemov je brez elektrike neuporabnih, kar se je \u00c5\u00a1e posebej o\u00c4\u008ditno pokazalo ob \u00c5\u00beledu\u00c2\u00a0januarja 1997, ko nekaj dni ni bilo elektrike, podobno pa se je zgodilo tudi ob \u00c5\u00beledu v 80.letih. Zaradi lomljenja vej, njihovega padanja in drsenja po ledu, se iz gozdov sli\u00c5\u00a1i prav grozljiv hrup.<\/p>\n

Podhlajene kapljice ob stiku s povr\u00c5\u00a1ino v hipu primrznejo in ob tem ne uspejo nastati zra\u00c4\u008dni mehur\u00c4\u008dki. Led nastal ob ledenem de\u00c5\u00beju je zaradi odsotnosti zra\u00c4\u008dnih mehur\u00c4\u008dkov in drugih primesi kompaktnej\u00c5\u00a1i od obi\u00c4\u008dajnega ledu in je te\u00c5\u00beje lomljiv. Debelina ledenih oblog je\u00c2\u00a0odvisna od ve\u00c4\u008dih faktorjev, najbolj pa\u00c2\u00a0od intenzitete padavin in povpre\u00c4\u008dne hitrosti vetra.\u00c2\u00a0Z ve\u00c4\u008djo intenziteto de\u00c5\u00beja\u00c2\u00a0in hitrostjo vetra ve\u00c4\u008d de\u00c5\u00beja zmrzne\u00c2\u00a0neposredno v leden oklep. Iz napisanega sledi, da so najbolj ogro\u00c5\u00beeni daljnovodi, v primeru Zaplane je to\u00c2\u00a0prav ob \u00c5\u00beledu 1997 poru\u00c5\u00a1eni\u00c2\u00a0220kV daljnovod, ki poteka po severnih pobo\u00c4\u008djih hriba Strmica (625m).<\/p>\n

Ob \u00c5\u00beledu februarja 2004 je bila opa\u00c5\u00beena \u00c5\u00a1e ena zanimivost; ob \u00c5\u00beledu se je neprekinjeno sli\u00c5\u00a1al hrup, kot da bi v bli\u00c5\u00beini tekla reka oz. kot da bi \u00c5\u00a1lo za letalo. Verjetno gre za pi\u00c5\u00a1 jugozahodnega vetra nekaj 100m nad obmo\u00c4\u008djem \u00c5\u00beleda. Na \u00c5\u00beled pogosto opozarja oran\u00c5\u00beno obarvana sne\u00c5\u00bena odeja, na katero pada podhlajen de\u00c5\u00be. De\u00c5\u00be namre\u00c4\u008d prinese \u00c5\u00a1e nekaj pu\u00c5\u00a1\u00c4\u008davskega peska, ki se na sne\u00c5\u00beni odeji \u00c5\u00a1e posebno lepo opazi.<\/p>\n

\"poskodbe\"<\/a>\u00c5\u00bdled povzro\u00c4\u008da veliko \u00c5\u00a1kodo na drevju, smrekam lomi vrhove, hrastu na sliki pa je odlomilo kar polovico kro\u00c5\u00a1nje. Na \u00c5\u00beled je ob\u00c4\u008dutljiva tudi bukev, saj pogosto ustvari asimetri\u00c4\u008dno kro\u00c5\u00a1njo.<\/em><\/p>\n

Zadnji znani primeri \u00c5\u00beleda na Zaplani – pred letom 2004 so omenjeni samo primeri ve\u00c4\u008djega \u00c5\u00beleda, po tem letu pa vsi zabele\u00c5\u00beeni:<\/p>\n

7. – 9.1.1996, 22. – 23.12.1996, 3.1.1997, 18. – 19.12.1997, 21. – 22.2.2004, 16. – 17.12.2004, 12.12.2005, 1.1.2006, 28. – 29.1.2006, 24.12.2007, 5.1.2008, 29.11.2008, 30.11.2008, 1.1.2009, 14.1.2009, 22.12.2009, 9.1.2010, 1.12.2010, 6.12.2010, 13.2.2011, 16.2.2011, 18.3.2013, 31.1. – 5.2.2014, 27.11.2014 (nad 700 m), 2. – 3.12.2014 (nad 700 m)<\/p>\n

Koledar vremena na Zaplani<\/strong><\/p>\n

Junija je na Zaplani v dolgoletnem povpre\u00c4\u008dju sekundarni vi\u00c5\u00a1ek padavin. S toplo polovico leta so pogostej\u00c5\u00a1e severne situacije, ki vplivajo na ni\u00c5\u00beje jutranje temperature, kot ob obi\u00c4\u008dajni vzhodni situaciji. Poleti se lahko pojavijo mo\u00c4\u008dne nevihte z mo\u00c4\u008dnim vetrom, nalivi in udari strel, medtem ko to\u00c4\u008da na Zaplani ni pogosta. Jeseni se lahko pojavijo predvsem mo\u00c4\u008dni jugozahodni vetrovi pred vremenskimi frontami, prve negativne temperature na 2m nad\u00c2\u00a0tlemi se obi\u00c4\u008dajno pojavijo v oktobru. Novembra na Zaplani obi\u00c4\u008dajno zapade prvi sneg, lahko pa tudi \u00c5\u00bee konec oktobra. Mesec november je\u00c2\u00a0v povpre\u00c4\u008dju\u00c2\u00a0najbolj namo\u00c4\u008den mesec. Z oktobrom se na Zaplani pri\u00c4\u008dne obdobje s pogosto pobo\u00c4\u008dno meglo, ki se lahko \u00c5\u00bee konec\u00c2\u00a0oktobra zadr\u00c5\u00bei\u00c2\u00a0ves dan. November in december sta meseca, ki sta najnevarnej\u00c5\u00a1a za nastanek \u00c5\u00beleda. Tedaj je na Ljubljanskem barju pogosta temperaturna inverzija z hladnim zrakom in meglo. Z vzhodnimi vetrovi v ni\u00c5\u00bejih plasteh ozra\u00c4\u008dja ta hladen zrak doteka tudi na Zaplano. V mesecih dotekanja tega hladnega zraka pri tleh se poka\u00c5\u00bee specifi\u00c4\u008dnost klime Zaplane, saj so takrat velike temperaturne razlike med Zaplano in bli\u00c5\u00benjo okolico na enaki nadmorski vi\u00c5\u00a1ini, kjer ni vpliva tega hladnega zraka iz Ljubljanske kotline. Sredi zime presenetljivo ni kak\u00c5\u00a1nih ekstremnih sne\u00c5\u00benih mete\u00c5\u00beev ali \u00c4\u008desa podobnega, vse to se je vsaj doslej dogajalo februarja in\u00c2\u00a0marca. Najni\u00c5\u00beje temperature niso izmerjene v \u00c4\u008dasu najdalj\u00c5\u00a1ih no\u00c4\u008di, temve\u00c4\u008d nekoliko kasneje, lahko tudi v februarju. Aprila praviloma sne\u00c5\u00bei in ni nujno, da ne more pasti veliko snega, se pa ta hitro stali.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Opomba 12. julija 2012: sestavek o Podnebju Zaplane je v fazi posodobitve, zato do nadaljnega priporo\u00c4\u008dam branje diplomskega dela Topoklima Zaplane. Zaradi razgibanega reliefa so za Zaplano zna\u00c4\u008dilne pestre temperaturne razmere. Te se spreminjajo zlasti glede na trenutno vremensko situacijo in dnevni \u00c4\u008das. Pono\u00c4\u008di se te\u00c5\u00beji, hladnej\u00c5\u00a1i zrak steka v ni\u00c5\u00beje lege in na Spodnji […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":3,"comment_status":"closed","ping_status":"open","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/25"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=25"}],"version-history":[{"count":120,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/25\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11069,"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/25\/revisions\/11069"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=25"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}