Ime Zaplana se nana\u00c5\u00a1a na naselje pri cerkvi, ter na hribovje med Loga\u00c5\u00a1kim poljem in Podlipsko dolino. Prebivalci Zaplane so uradno Zaplan\u00c4\u008dani, uporabljata pa se tudi izraza Zaplanci in predvsem\u00c2\u00a0Zaplaninci. Z izgradnjo primorskega kraka avtoceste v 70. letih prej\u00c5\u00a1njega stoletja je v tem prostoru pri\u00c5\u00a1lo do sprememb v rasti prebivalstva. Ob\u00c4\u008dini Vrhnika in Logatec sta postali obmo\u00c4\u008dji priseljevanja, posledi\u00c4\u008dno pa je pri\u00c5\u00a1lo do nekaterih okoljskih problemov.<\/p>\n Na Zaplani je ve\u00c4\u008d manj\u00c5\u00a1ih zaselkov, obmo\u00c4\u008dje pa je znano predvsem po po\u00c4\u008ditni\u00c5\u00a1kih bivali\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih. Vikenda\u00c5\u00a1tvo se je za\u00c4\u008delo razvijati \u00c5\u00bee v 60. letih prej\u00c5\u00a1njega stoletja, ko so pri gradnji objektov \u00c5\u00a1e veljali stro\u00c5\u00beji zakoni. Predpisana je bila minimalna razdalja med posameznimi hi\u00c5\u00a1ami, velikost parcel, naklon strehe in vrsta stre\u00c5\u00a1ne kritine. Z suburbanizacijo in z izgradnjo avtocestnega odseka mimo Vrhnike je to obmo\u00c4\u008dje bele\u00c5\u00beilo veliko prebivalstveno rast, v 80. letih pa nov val gradnje po\u00c4\u008ditni\u00c5\u00a1kih hi\u00c5\u00a1ic. Ob koncu 90. let se je pri\u00c4\u008dela gradnja stanovanjskih hi\u00c5\u00a1, marsikateri vikend pa je postal stalno naseljen. Zaradi pritiskov bli\u00c5\u00benje Ljubljane je ponekod pri\u00c5\u00a1lo \u00c5\u00bee do prave stihijske pozidave, spreminjanja po\u00c4\u008ditni\u00c5\u00a1kih hi\u00c5\u00a1 v bivalne objekte kljub pomanjkljivi infrastrukturi, ter predvsem v predkriznih \u00c4\u008dasih do spremembe namembnosti zemlji\u00c5\u00a1\u00c4\u008d v zazidalna tudi na obmo\u00c4\u008djih kmetijstva in kjer so naravne razmere neprimerne za bivanje (mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da, osojna pobo\u00c4\u008dja). Gosta zazidava objektov za to obmo\u00c4\u008dje ni primerna in dolgoro\u00c4\u008dno tudi ni za\u00c5\u00beeljena.<\/p>\n Zaplano ozna\u00c4\u008duje reliefna dvojnost in zakraselost. Zgornja Zaplana je bolj hribovita od Spodnje, ki je bolj planotasta in kjer je razvit dolomitni kras s kra\u00c5\u00a1kimi vrta\u00c4\u008dami in zna\u00c4\u008dilnimi dolci. Zaradi dolomita povr\u00c5\u00a1je ni tako zelo skalnato kot denimo na obmo\u00c4\u008dju apnenca na vzhodnih obronkih Zaplane. Vendar je to le navidezno. Na dolomitu res ni prav velika povr\u00c5\u00a1inska skalovitost, a pod tanko prstjo se skriva velika kamnitost povr\u00c5\u00a1ja. Tudi na Zgornji Zaplani je na obmo\u00c4\u008dju Ulovke in Planine nad Vrhniko povr\u00c5\u00a1je zakraselo, je pa zlasti okoli vasi Zaplana veliko nekra\u00c5\u00a1kega reliefa z razvito povr\u00c5\u00a1insko re\u00c4\u008dno mre\u00c5\u00beo.<\/p>\n Najvi\u00c5\u00a1ji vrh Zaplane je Ulovka (801 m), \u00c4\u008dez 700 m pa segata \u00c5\u00a1e \u00c5\u00a0pica z znamenitim razglednim stolpom (735 m) in \u00c5\u00a0pik nad Prezidom (707 m). Na Spodnji Zaplani se najvi\u00c5\u00a1je vzpne Strmica (625 m), prevladuje pa nadmorska vi\u00c5\u00a1ina okoli 550 m.<\/p>\n Za obravnavano obmo\u00c4\u008dje so zna\u00c4\u008dilne omejene mo\u00c5\u00benosti za kmetovanje. Manj ugodni so klimatski pogoji, predvsem pa pedolo\u00c5\u00a1ke razmere. Prsti na zakraselem povr\u00c5\u00a1ju so namre\u00c4\u008d tanke, nekoliko debelej\u00c5\u00a1e so le v dnu kra\u00c5\u00a1kih kotanj. Kmetijski sistem je pa\u00c5\u00a1noko\u00c5\u00a1ni. Ve\u00c4\u008dji del obmo\u00c4\u008dja pora\u00c5\u00a1\u00c4\u008da me\u00c5\u00a1ani gozd, ki je osnova za razvoj gozdarstva.<\/p>\n Rastje na Zaplani je raznoliko, avtohtone drevesne vrste so bukev, leska kot bogastvo Notranjskih gozdov, beli gaber, breza, gorski javor, navadna jelka in druge. Smreka je antropogenega izvora, v preteklosti je bila umetno precej raz\u00c5\u00a1irjena zaradi vsestransko uporabnega lesa. Pravi kostanj, ki je vezan na topla in kisla rasti\u00c5\u00a1\u00c4\u008da na pe\u00c5\u00a1\u00c4\u008denjaku, uspeva na severozahodnih obronkih Zaplane okoli hriba Gradi\u00c5\u00a1\u00c4\u008de, pa tudi nad naseljem Prezid. Ponekod na prisojnih pobo\u00c4\u008djih uspeva celo submediteranska gozdna zdru\u00c5\u00beba \u00c4\u008drnega gabra, malega jesena in puhastega hrasta. Omenjena zdru\u00c5\u00beba je zna\u00c4\u008dilna za Primorsko in Kras, njena prisotnost na Zaplani pa nakazuje na topli pas. Drevesne vrste, ki so najbolj prilagojene podnebnim razmeram Zaplane so bukev, gaber in leska. Razli\u00c4\u008dne vremenske ujme, kot so su\u00c5\u00a1e, sneg in veter, \u00c5\u00a1e najbolje prena\u00c5\u00a1ajo. V zadnjih letih se smreka na Zaplani izredno hitro vra\u00c5\u00a1\u00c4\u008da, smreke so zlasti na toplej\u00c5\u00a1ih in su\u00c5\u00a1nej\u00c5\u00a1ih rasti\u00c5\u00a1\u00c4\u008dih podvr\u00c5\u00beene podlubnikom, poleg tega so zaradi plitvega koreninskega sistema ob\u00c4\u008dutljive na mo\u00c4\u008dne vetrove.<\/p>\n Zaplana se pona\u00c5\u00a1a z razli\u00c4\u008dnimi znamenitostmi in med drugim velja omeniti:<\/p>\n – rimski zid Claustra Alpium Iuliarum:\u00c2\u00a0v 3. stoletju na\u00c5\u00a1ega \u00c5\u00a1tetja so Rimljani za obrambo svojega imperija pred vdori tujih plemen zgradili zid. Za\u00c4\u008denjal se je na Reki na Hrva\u00c5\u00a1kem in se prek Babnega polja nadaljeval proti severu. Med Verdom pri Vrhniki, Zaplano in Logatcem naj bi bilo kar okoli 60 stra\u00c5\u00benih stolpov. Ostanke zidu je v obliki dolgih gomil kamenja \u00c5\u00a1e mogo\u00c4\u008de videti na obmo\u00c4\u008dju Strmice (625 m).<\/p>\n <\/em> – Rupnikova linija: Precej bolj kot rimski zid je ohranjena Rupnikova linija, saj se na Zaplani nahaja kar nekaj bunkerjev. Gre za bunkerje razli\u00c4\u008dnih oblik in velikosti, znano pa je, da je velikopotezne na\u00c4\u008drte o izgradnji obrambne linije prekinila vojna in veliko takratnih na\u00c4\u008drtov je ostalo nerealiziranih.<\/p>\n – Blagajev vol\u00c4\u008din: Rasti\u00c5\u00a1\u00c4\u008de Blagajevega vol\u00c4\u008dina (lat. Daphne blagayana) je registrirano v okolici Ulovke.<\/p>\n – kra\u00c5\u00a1ki izvir Lintvern: V re\u00c4\u008dni dolini reke Bele pod \u00c5\u00a0pico (735 m) izvira potok v interminentnem oz. zaganjalki Lintvern. Gre za kra\u00c5\u00a1ki izvir, ki ima cikli\u00c4\u008dno spreminjajo\u00c4\u008di se pretok. Pod zemljo je sifon, ko se napolni z vodo, voda bruhne na dan. Ker vode pritekajo iz gozdnatega in nenaseljenega obmo\u00c4\u008dja v njih \u00c5\u00beivijo na onesna\u00c5\u00beenje zelo ob\u00c4\u008dutljivi poto\u00c4\u008dni raki. Voda zaradi posegov ne bruha ve\u00c4\u008d tako pogosto kot neko\u00c4\u008d. Z delovanjem izvira se je ukvarjal \u00c5\u00bee Janez Vajkard Valvasor. Pred iztekom potoka v glavno re\u00c4\u008dno dolino Bele se nahaja ko\u00c4\u008da “Star Maln”, ob kateri se nahaja jez in od nekdanjega mlina ohranjeno mlinsko kolo.<\/p>\n – visoko barje Jezerc: \u00c5\u00a0otno barje z vsemi svojimi zna\u00c4\u008dilnostmi se nahaja v vrta\u00c4\u008di ju\u00c5\u00beno od naselja Prezid. Nastalo je z zara\u00c5\u00a1\u00c4\u008danjem majhnega jezerca. Vrta\u00c4\u008da je na nizki nadmorski vi\u00c5\u00a1ini in ob visokih vodah jo je dosegla gladina kra\u00c5\u00a1ke vode. Ob tem se odlaga ilovica, v vrta\u00c4\u008dah nastanejo za vodo nepropustne ilovnate zapolnitve. Prava vrednost barja se poka\u00c5\u00bee ob dejstvu, da v Sloveniji taka barja najdemo le \u00c5\u00a1e na Pokljuki, Jelovici in na Pohorju. Neko\u00c4\u008d je bilo tudi na Ljubljanskem barju, ki pa je danes povsem uni\u00c4\u008deno. Visokega barja ne smemo zamenjati z pogostim nizkim barjem. Ime visoko barje se ne nana\u00c5\u00a1a na nadmorsko vi\u00c5\u00a1ino, ampak na zna\u00c4\u008dilnost, da je barje zaradi \u00c5\u00a1ote lo\u00c4\u008deno od podtalnice. Rastline na barju se napajajo le z mineralno revno padavinsko vodo, v takih razmerah pa uspevajo specifi\u00c4\u008dne rastline, kot so \u00c5\u00a1otni mah, navadna mahovnica, munec, okroglolistna rosika in druge. Za \u00c5\u00a1otni mah so najbolj\u00c5\u00a1e rastne razmere v sredi\u00c5\u00a1\u00c4\u008du barja, zato je tam barje zna\u00c4\u008dilno dvignjeno. V spodnjih plasteh barja pa iz odmrlih ostankov rastlin nastaja \u00c5\u00a1ota, ki se po\u00c4\u008dasi debeli. Barje je za\u00c4\u008delo nastajati v obdobju subboreala pred pribli\u00c5\u00beno 5000 leti, plast \u00c5\u00a1ote je debela do 1,5 m, pod \u00c5\u00a1oto pa je \u00c5\u00a1e okoli 10m globoka voda nekdanjega jezera, tako da je Jezerc edino plavajo\u00c4\u008de barje v Sloveniji. Barje Jezerc je naravni rezervat, z ob\u00c4\u008dinskim odlokom ob\u00c4\u008dine Logatec pa je zavarovano kot naravni spomenik. Osnovni rezultati raziskav na barju Jezerc so dostopni v poro\u00c4\u008dilu<\/a>, ki opredeljuje evropsko pomembne negozdne habitatne tipe s pomo\u00c4\u008djo zna\u00c4\u008dilnih rastlin.<\/p>\n – \u00c5\u00bdirovcova jama in Ferranova bu\u00c5\u00bea: jamarske raziskave v zadnjih nekaj letih so pokazale, da so jamski sistemi glede na majhnost in omejenost kra\u00c5\u00a1kega masiva na Zgornji Zaplani presenetljivo veliki in zapleteni. Leta 2001 odkrita jama Ferranova bu\u00c5\u00bea je dolga 3 km in globoka 358 m, v njej pa je bil odkrit najvi\u00c5\u00a1ji stalni podzemeljski slap v Sloveniji. Bli\u00c5\u00benja \u00c5\u00bdirovcova jama je po dimenzijah \u00c5\u00a1e ve\u00c4\u008dja od prve, izjemna pa je po izrednem prepletu jamskega sistema, ki se nahaja na majhni povr\u00c5\u00a1ini, na dvignjenem in zaradi okoli\u00c5\u00a1kih ni\u00c5\u00bejih dolin osamljenem reliefu. V obeh jamah potekajo tudi s pomo\u00c4\u008djo padavinskih podatkov z vremenske postaje Zaplana raziskave podzemeljskih vodnih tokov. Ugotovljene so bile zanimive razlike v dotekanju vode v podzemlje v odvisnosti od vrste padavin (jesenski umirjeni tip padavin in na drugi strani nalivi ob nevihtah) ter sne\u00c5\u00bene retinence (prisotnost sne\u00c5\u00bene odeje in njen vpliv na po\u00c4\u008dasnej\u00c5\u00a1e pretakanje vode v podzemlje).<\/p>\n – razgledni stolp: na Planini nad Vrhniko je na njenem najvi\u00c5\u00a1jem delu (\u00c5\u00a0pica 735 m) postavljen leseni razgledni stolp, ki \u00c5\u00bee desetletja ponuja izreden razgled po bli\u00c5\u00benji in daljni okolici, zlasti pa na Ljubljansko barje. Na tem mestu se je zvrstilo \u00c5\u00bee nekaj razglednih stolpov, v aprilu 2008 pa je bil zgrajen novi, \u00c5\u00bee \u00c4\u008detrti razgledni stolp, ki je tako nadomestil svojega na\u00c4\u008detega predhodnika.<\/p>\n – na Zaplani je nekaj zanimivih debelih dreves, kot v zadnjem \u00c4\u008dasu bolehna Turkova bukev v bli\u00c5\u00beini Petkovca, ali pa debela smreka v globoki kra\u00c5\u00a1ki udornici pri Lo\u00c5\u00a1cu. Omeniti velja \u00c5\u00a1e debel beli gaber na obmo\u00c4\u008dju same meteorolo\u00c5\u00a1ke postaje Zaplana.<\/p>\n – iz kra\u00c5\u00a1kega vidika so zanimive nekatere globoke udornice, ki jih ob visokih vodah verjetno \u00c5\u00a1e vedno dose\u00c5\u00bee gladina podzemne kra\u00c5\u00a1ke vode, prav tako pa so na dolomitnem krasu zna\u00c4\u008dilni \u00c5\u00a1tevilni dolci oz. dolki, kjer vladajo mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008dne razmere. Te plitve in zaobljene kotanje se v obliki jarkov spu\u00c5\u00a1\u00c4\u008dajo po pobo\u00c4\u008djih, zlasti pa so na tem obmo\u00c4\u008dju dobro vidni zaradi ohranjenosti kulturne krajine, mnogo se jih zaradi gozda namre\u00c4\u008d ne opazi. Del Zgornje Zaplane in barje Jezerc le\u00c5\u00beita v obmo\u00c4\u008dju Nature 2000<\/a>. Globoka udornica vzhodno od barja Jezerc je primer mrazi\u00c5\u00a1\u00c4\u008da s hladnimi tlemi, kjer se hladnej\u00c5\u00a1i zrak ne zadr\u00c5\u00beuje samo pono\u00c4\u008di, temve\u00c4\u008d tudi v vro\u00c4\u008dih poletnih dneh.<\/p>\n![\"spodnja\"](\"http:\/\/www.slometeo.net\/zaplana\/blog\/wp-content\/uploads\/2009\/06\/spodnja.jpg\" "\\"spodnja\\"")
<\/a>Pogled na Spodnjo Zaplano – v ospredju naselje Prezid, na levi Jerinov gri\u00c4\u008d. V sredini se na zahodnih pobo\u00c4\u008djih Strmice razprostira po\u00c4\u008ditni\u00c5\u00a1ko naselje Ograje, kjer se nahaja tudi meteorolo\u00c5\u00a1ka postaja Zaplana.<\/em><\/p>\n<\/a>Velika zakraselost povr\u00c5\u00a1ja na vzhodnih obronkih Zaplane.<\/em><\/p>\n<\/a><\/em>Spodnja Zaplana je planotast svet, prepreden s \u00c5\u00a1tevilnimi kra\u00c5\u00a1kimi kotanjami. Na Zgornji Zaplani pa je slemenasto-dolinasti relief, kjer kra\u00c5\u00a1kih kotanj skorajda ni.<\/em><\/em><\/p>\n<\/a>Ulovka (801 m) – na njenih pobo\u00c4\u008djih se nahaja istoimensko smu\u00c4\u008di\u00c5\u00a1\u00c4\u008de.<\/em><\/p>\n<\/a>Pogled na prisojna pobo\u00c4\u008dja Zgornje Zaplane – na tem obmo\u00c4\u008dju poteka lo\u00c4\u008dnica med Alpskim in Dinarskim svetom.<\/em><\/p>\n<\/a>Ostanki rimskega limesa na pobo\u00c4\u008djih hriba\u00c2\u00a0Strmica.<\/em><\/p>\n<\/a>Po Zaplani je raztresenih veliko bunkerjev Rupnikove linije. \u00c5\u00a0e posebno markantno lego ima bunker v bli\u00c5\u00beini hriba \u00c5\u00a0pik nad naseljem Prezid.<\/em><\/p>\n<\/a><\/span><\/em><\/span>Visoko barje Jezerc ju\u00c5\u00beno od Prezida na Spodnji Zaplani.<\/span><\/em><\/span><\/p>\n<\/a><\/em>Lo\u00c5\u00a1ka jama na jugozahodnih obronkih Zaplane v Lo\u00c5\u00beanski dolini.<\/em><\/p>\n<\/a>Novi razgledni stolp.<\/em><\/p>\n<\/a>Ta trenutek najdebelej\u00c5\u00a1a smreka na Zaplani se nahaja v bli\u00c5\u00beini Lo\u00c5\u00a1ca.<\/em><\/p>\n