Stran 1 od 1

Mrazišča

OdgovorObjavljeno: 17 jun 2011, 13:05
Napisal/-a Iztok Sinjur
NOVO

Mraz pod Snežnikom
9.5.2013

Minila je osma zimska sezona meritev temperature zraka v mrazišču Velika Padežnica. V tej odročni in v zimskem času težko dostopni dolini v bližini meje s Hrvaško, se je živo srebro to zimo najnižje spustilo 13. decembra (-34,5 °C). Tekom zime se je do -30 °C in nižje ohladilo petkrat (v dneh od 11. do 13.12., 11.2. in nazadnje še 16.3.).

Na dnu Babnega polja takega mraza nismo beležili. V osmih dneh se je živo srebro spustilo do -20 °C in nižje. Najbolj mrzlo jutro je bilo 13. decembra, ko je samodejna merilna naprava zabeležila -28,5 °C.

Grafični prikaz gibanja najnižje dnevne temperature zraka od 1. decembra 2012 do 8. maja 2013.
Slika

Slika
Pomlad na Babnem polju (v ozadju vas Babno Polje), 8.5.2013

Zapisal: Iztok Sinjur

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Izkop snežnega profila na Pokljuki

Zadnji februarski dan 2013 smo na gozdni jasi nad Planino Javornik (1330 m visoko) izkopali snežni profil in opravili popis ter vzorčenje snežnih plasti. Kopati je bilo potrebno 150 cm globoko.

Po obilnem februarskem sneženju se je snežna odeja na tej višini do tega dne že nekoliko posedla, ojužila in stabilizirala, a je bilo približno 50-60 cm pod površjem zaznati razliko med plastmi. V tisti globini je bila temperatura nekoliko nižja, občutno nižja pa je bila tudi gostota.
Sicer se je po vsej globini temperatura gibala nekaj desetink stopinje Celzija nad lediščem, gostota pa je znašala približno med 150 kg/m3 (do globine 30 cm) in 400 kg/m3 (plast okoli meter globoko in povsem pri tleh). V snežni odeji je bilo tega dne shranjene še okoli 420 mm vode.

Slika Slika

Zapisal: Iztok Sinjur

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Do sedaj najnižje temperature v zimi 2012/2013 zabeležene v decembru
27.1.2013

Samodejne merilne naprave članov Slovenskega meteorološkega foruma po mraziščih širom Slovenije so najnižje temperature zraka letošnjo zimo do sedaj beležile v decembru.

Najnižje se je po do sedaj zbranih podatkih živo srebro spustilo v mrazišču Vrtače na Dleskovški planoti, kjer je bilo zjutraj 7.12. zabeleženih -38,8 °C
Slika

V prvi polovici decembra 2012 pa je bilo mrzlo tudi po nižinah! Večinoma je bilo najhladneje v noči z 12. na 13. december, ko se je v mrazu izpostavljenih legah temperatura zraka marsikje spustila pod -25 °C. Pri tem velja omeniti, da so bile za ohlajanje razmere ugodne le v prvem delu noči, kasneje je namreč v višinah z jugozahodnim vetrom sledila toplejša in vlažna advekcija.

Navajamo še nekaj vrednosti z mrazišč po Sloveniji, ki so bile zabeležene večinoma v noči z 12. na 13. december 2012 (samodejne merilne naprave ≈2 m nad tlemi, zabeležene vrednosti niso uradne):

- Globodol -27 °C
- Žaloviče -25,6 °C
- Dobrnič -23 °C (10.12.)
- Gornji Ig -29 °C
- Podpreska -29 °C
- Retje -31 °C
- Metulje -30,5 °C
- Krvava Peč -32,5 °C
- Ribenska planina -31 °C (Jelovica)
- Planina Javornik -28 °C (Pokljuka)
- Medvedova konta -35 °C (Pokljuka)

Za primer prikaz gibanja temperature zraka na meteorološki postaji ARSO Babno Polje (vir grafičnega prikaza: http://pclakner.fgg.uni-lj.si/vreme/1.gif" onclick="window.open(this.href);return false;)
Slika

Zapisal: Iztok Sinjur
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Član Slovenskega meteorološkega foruma na uglednem nemškem inštitutu za raziskave v polarnih območjih

Naš član se je novembra pridružil raziskovalni ekipi na uglednem nemškem inštitutu Alfred Wegener Institute for Polar and Marine Research (AWI).

Veselimo se skupaj z njim in mu želimo veliko delovnih uspehov!

Zapisal: Iztok Sinjur


--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vzorčenje in stratigrafija snežne odeje v hudem mrazu
Pokljuka; Planina Javornik

13. decembra 2012 smo opravili vzorčenje in podroben popis sicer skromne snežne odeje na Planini Javornik.
Kljub mrazu (ob 8h je bilo na planini -24 stopinj Celzija) smo delo opravili na planini in nekoliko višje v gozdu.

Slika
Na Planini Javornik vsega 20 cm snega, ki ga sestavlja 16 cm suhega snega (dve plasti; 3 in 13 cm) in 4 cm pomrznjenega na dnu.
2cm pod površjem je bilo v snegu -26, 10 cm pod površjem -14,2 in 18 cm pod površjem -7,8.

Zapisal: Iztok Sinjur

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Milo jesensko vreme v mraziščih pod Snežnikom

V mrazišču Velika Padežnica obeležujemo 7. leto meritev temperature zraka! Zadnja leta meritve potekajo v sodelovanju Slovenskega meteorološkega foruma in Gozdarskega inštituta Slovenije. Meritve potekajo tako na jasi, kot v bližnjem smrekovem sestoju, kar je redek primer vzporednih meritev temperature zraka in zato pomemben vir informacij o mikroklimi gozda.

Nadpovprečno toplo vreme tekom jeseni 2012 se kaže tudi v mrazišču Velika Padežnica pod Snežnikom. Od sredine septembra do konca novembra je bilo najhladneje 30. oktobra (tako kot v mraziščih na Komni).
Na jasi se je temperatura zraka spustila do -23 °C, v bližnjem smrekovem sestoju pa do -15 °C. Vzroke za veliko temperaturno razliko med jaso in gozdom gre iskati predvsem v vplivih sklepa krošenj in v tistem času toplejših ter delno kopnih tal.
Slika
Najnižja in najvišja dnevna temperatura zraka v Veliki Padežnici (jasa) med 15.9. in 28.11.2012

Začetek zime v gozdovih pod Snežnikom (29.11.2012)
Slika

Zapisal: Iztok Sinjur

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Na Komni oktobra 2012 pod -20 °C
Potem, ko smo v mraziščih na Komni v dneh okoli 20. oktobra 2012 zabeležili tudi +20 °C in več, se je že ob koncu meseca živo srebro spustilo globoko pod ledišče!
Zadnje dni oktobra se je obdobje stabilnega vremena zaključilo in priča smo bili obilnim padavinam (poročilo Državne meteorološke službe), ki so bile sprva v obliki dežja, v noči na 28. oktober pa se je ohladilo in dež je kmalu prešel v sneg. Na Komni je zapadlo tudi do 50 cm snega, ki pa je obležal le nekaj dni.
V noči na 30. oktober je bilo večinoma jasno in mirno z okoli 30 cm snega, zato se je po mraziščih močno ohladilo. V drugem delu noči so se pogoji za ohlajanje zaradi visoke oblačnosti in rahlega vetra nekoliko poslabšali, a se je v zavetrnih legah živo srebro kljub temu spustilo pod -20.

Najhladneje je bilo v Luknji (1435 m). Klasični minimalni termometer znamke Thermoschneider
je v standardni meteorološki hišici 2 m nad tlemi zabeležil -22,6, samodejna merilna naprava pa -22,5.
Slika
Potek temperature zraka v Luknji med poldnevom 27.10. in poldnevom 30.10.2012.

Slika
Planina Govnjač, 9.11.2012

Priprave na zimo 2012/13
Drugi konec tedna je ekipa Slovenskega meteorološkega foruma na območju Komne izvedla dvodnevno delovno akcijo, katere namen je bil posodobiti obstoječa merilna mesta in namestitev dodatne merilne opreme.

Zapisal: Iztok Sinjur
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Stratigrafija snežnih profilov na Planini Javornik in Mrzli Komni
Avtor: Polona VREČA in sod.
Delo in s tem prvi rezultati so bili predstavljeni 25.11.2011 na 20.Posvetovanju slovenskih geologov


Poznavanje interakcij med padavinami, površinskimi in podzemnimi vodami je za ugotavljanje kroženja vode izjemno pomembno. Za slednje so se izkazali kot izjemno uporabni stabilni izotopi kisika in vodika, ki se danes pogosto uporabljajo na področju hidroloških in hidrogeoloških raziskav. Snežna odeja in njeno taljenje pomembno vplivata na vodni krog. V visokogorju predstavlja taljenje snega, zlasti v pomladnih mesecih pomemben delež odtoka, v višjih predelih je ta delež večji, kot v nižjih predelih. Da bi poglobili znanje o vplivu talečega snega na vodno bilanco kraških vodonosnikov smo na območju Julijskih Alp v letu 2010 pričeli s podrobnimi raziskavami kroženja vode, med katerimi predstavlja pomemben del karakterizacija snega. Podrobnejša karakterizacija snega, vključno s poznavanjem njegove izotopske sestave, ki omogoča oceno razmerja med evaporacijo, taljenjem in konsolidacijo snežne odeje, v Sloveniji še ni bila opravljena.

The stable isotopes of oxygen (O) and hydrogen (H) and the radioactive isotope tritium offer a broad range of possibilities for studying processes within the water cycle and thus became an important tool not only in isotope hydrology, but also in studies related to atmospheric circulation and paleoclimatic investigations. Variations of stable isotopic composition of natural waters are closely related to isotopic fractionation occurring during the evaporation and condensation of water

Slika Slika
Poster (0,3MB) in prispevek v v Zborniku posvetovanja
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Novo diplomsko delo s področja mrazišč

16. junija 2011 smo dobili novo, poglobljeno študijo mrazišč v Sloveniji.
Resnejše raziskave mrazišč so pri nas v Sloveniji že bile, a so se žal končale. Z razvojem dostopnejših in zmogljivejših merilnih naprav je tovrstno področje znova postalo "zanimivejše". Z diplomskim delom je kolega Jaka ORTAR obdelal veliko podatkov, ki smo jih do sedaj z neštetimi urami terenskega dela, lastnimi finančnimi sredstvi in uspešnim sodelovanjem z nekaterimi ustanovami zbrali raziskovalci mrazišč Slovenskega meteorološkega foruma. S tem ni le uspešno zaključil dodiplomski študij, ampak tudi prispeval pomemben gradnik v mozaiku raziskav mrazišč, na katerem smo zaradi pramajhne podpore raziskovalnih ustanov za nekaj let zamudili priložnost prispevati nekaj temeljnih ugotovitev v svetovni znanosti.Ekipa "mraziščarjev" svojemu kolegu ISKRENO ČESTITA za uspešen zaključek študija :D

Diplomsko delo - Graduate thesis
Tipizacija in regionalizacija slovenskih mrazišč - Typification and regionalisation of frost hollows in Slovenia
Jaka ORTAR


Do sedaj sta v povezavi z našimi raziskavami mrazišč že nastali dve diplomski deli:
Andrej Trošt, 2008: Mrazišča na Komni.
Katja Debevc, 2007: Minimalne temperature na kraških poljih Notranjske


Zapisal: Iztok SINJUR