Iskanje




Podrobno iskanje

Naključni uporabnik

Martin

Uporabniški avatar
Administrator foruma
Pridružen:21.10.2006
Sporočila:4173
Izobrazba:Geograf
Kraj:Zaplana 566m
Spletna stran


Dobrodošli

Dobrodošli na SLOMETEO portalu!

Zadnje novice

Novice


ZIMA 2022/23

# V mrazišču Mrzla Komna se je sredi noči iz 12. na 13.12.2022 temperatura spustila do −39 °C.

# Mrzla Komna 12.12.2022 ob 21h −36 °C...in še gre navzdol.
Dom na Komni −14 °C

# Svež sneg in razjasnitev ter mirno jutro ob sončnem vzhodu, so temperaturo zraka 12. decembra 2022 v mrazišču Mrzla Komna v dobrih dveh urah z −13 °C potisnili na −29,3 °C! V tem času je bilo pri domu na Komni okoli −12 °C. Snežna odeja je glede na podatke ARSO z Vogla debela okoli 70 cm.

Zapisal: Iztok Sinjur
12. december 2022

ZIMA 2021/22

Prvič v sezoni pod −30 °C
Potem, ko se je v novi zimski sezoni nekajkrat Tmin že gibala okoli −25 °C, je v prvih urah 7.12.2021 temperatura zraka v mrazišču Mrzla Komna zopet padla globoko pod ledišče. Ohladilo se je do −33 °C, a je kmalu sledil vdor vetra in z ohlajanjem je bilo konec. Ta čas je v mrazišču snežna odeja debela preko 1 m. Pri Domu na Komni je samodejna meteorološka postaja Gozdarskega inštituta Slovenije zabeležila −12 °C, z vetrom pa je zračna vlažnost padla pod 80%.

Zapisal: Iztok Sinjur
7. december 2021

ZIMA 2020/21

Veter je znova odpihnil štiridesetico!
Ob sicer zelo suhem in mrzlem zraku je 15. februarja 2021 znova kazalo na možnost za −40 °C... a je veter to znova preprečil. Pri Domu na Komni je samodejna meteorološka postaja Gozdarskega inštituta Slovenije ob 3.30 zabeležila −17,2 °C, v mrazišču Mrzla Komna pa je bilo tisti čas −38,6 °C. Po vdoru vetra, ki je iz mrazišča izpihal jezero hladnega zraka, se je segrelo na −15 °C.

Nagrada za magistrsko delo s področja mrazišč na Komni
Po desetletju in pol smo zbrali že mnogo podatkov, ki jih je celovito obdelal kolega Domen Svetlin v svojem magistrskem delu z naslovom Analiza temperaturnih razmer v mraziščih Komne. Za omenjeno delo je prejel študentsko Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani.
Čestitamo!
https://pedagogika-andragogika.ff.uni-l ... geografijo

Zapisal: Iztok Sinjur
15. februar 2021

Veter je odpihnil štiridesetico

Potem, ko je v gorah že na začetku letošnje zime zapadlo veliko snega, se je pravi mraz začel šele januarja. Občutno se je ohladilo tudi po nižinah; marsikje pod −10 °C. Še bistveno nižje se je temperatura zraka v zadnjih dneh spustila v mraziščih.
Tudi v teh dneh je kazalo na možnost, da bi po desetletju znova zabeležili −40 °C, a je veter to preprečil. V zadnjih dneh je bilo najhladneje 9. januarja 2021 z −36,8 °C, 12. januarja 2021 z −35,5 °C in 15. januarja 2021 z −36,5 °C. Podobno mrzlo je bilo nazadnje konec februarja 2018, ko je bilo −38 °C.
Slika
Pri Domu na Komni deluje meteorološka postaja Gozdarskega inštituta Slovenije, v mrazišču Mrzla Komna pa meteorološka postaja Slovenskega meteorološkega foruma, ki jo je doniralo slovensko podjetje PILEUS.

Zapisal: Iztok Sinjur
15. januar 2021


ZIMA 2020/21 ali 16. zimi naproti
Meritve se nadaljujejo!
Tako s klasičnimi meteorološkimi termometri Termoschneider, kot s samodejnimi merilnimi napravami (iButton, HOBO in s samodejnim merilnim sistemom, razvitim v Laboratoriju za elektronske naprave Gozdarskega inštituta Slovenije (s slednjim v treh letih ni bilo izpadov meritev, podatki izpred Doma na Komni pa so s tem dostopni v realnem času)

Samodejna meteorološka postaja HOBO, na dnu mrazišča Mrzla Komna (1592 m)
Novembra 2020 je začela pošiljati podatke o temperaturi in relativni vlažnosti zraka iz dna mrazišča, kjer smo leta 2009 zabeležili doslej neuradno najnižjo temperaturo zraka v Sloveniji, -49,1 st.C. Prenos podatkov in meteorološko postajo je prispevalo slovensko podjetje PILEUS https://www.pileus.si/

Podatki iz mrazišča Mrzla Komna so dostopni preko povezave https://bit.ly/mrzlakomna

Zapisal: Iztok Sinjur, november 2020

ZIMA 2018/19 ali 14. zimi naproti

Meritve potekajo sicer skozi vse leto, vse od jeseni leta 2005, pa vendar ima priprava na zimo poseben pridih.
Lovili smo zadnje suhe in kopne dni v Alpah in ujeli z zahodnim vetrom zaznamovan poznojesenski dan. Povsem smo obnovili merilno mesto v mrazišču Mrzla Komna, pobrali podatke iz samodejnih merilnih naprav in posodobili eno od naprav.

Meritve sedaj potekajo tako s klasičnimi meteorološkimi termometri Termoschneider, kot s samodejnimi merilnimi napravami iButton, HOBO (zahvala podjetju PILEUS https://www.pileus.si/) in s samodejnim merilnim sistemom, razvitim v Laboratoriju za elektronske naprave Gozdarskega inštituta Slovenije (testno delovanje v zaostrenih okoljskih razmerah; v letu dni ni bilo izpadov meritev) - s pomočjo slednje so nam podatki o temperaturi in relativni zračni vlažnosti s Komne dostopni v realnem času!

Slika
Zapisal: Iztok Sinjur, november 2018.

MRAZ NA KOMNI, 28.februar 2018
Ekipa raziskovalcev mrazišč je v mrazišču Mrzla Komna ob 7.uri izmerila -38 stopinj celzija.
Nazadnje se je do -40 °C ohladilo decembra leta 2009, podobno nizko temperaturo kot tokrat so merilne naprave zabeležile še 15.2., sicer pa pred tem nazadnje v zimi 2010/11.
Teče trinajsto leto nepretrganih meritev.

Ekipa raziskovalcev mrazišč je ob tem opravila tudi najnujnejša vzdrževalna dela na merilnih mestih, kjer je letošnjo zimo znova veliko snega. Pri Domu na Komni ga je okoli 3 m, v Mrzli Komni pa blizu 4 m. Da bi zagotovili nemoteno nadaljevanje meritev, je bilo potrebno okoli meteorološke hišice, v kateri so naprave 2 m nad tlemi, odstraniti nekaj kubičnih metrov snega. V mrazišču pa je bilo potrebno namestiti dodatni nosilec. Vzporedno z rednimi meritvami v meteorološki hišici poskusno deluje tudi samodejni merilni sistem, razvit v Laboratoriju za elektronske naprave Gozdarskega inštituta Slovenije. Zahvaljujoč nemotenemu delovanju te naprave imamo vpogled na vremenske razmere pri Domu na Komni vedno na dosegu. https://www.facebook.com/gisgeko/photos ... =3&theater

Novica o dogodku
https://www.rtvslo.si/okolje/vreme/stru ... -38/447310

Plakat ob 10.obletnici meritev
https://www.researchgate.net/publicatio ... a_na_Komni

O vremenskih rekordih v SLO
http://meteo.arso.gov.si/uploads/probas ... ekordi.pdf

Slika
Slika
Slika

Maj 2017
Redno pobiranje podatkov (10.maj)
Zima 2016/17 je za nami. Bila je to še ena v vrsti tistih, ko nas ni presenetila ne z mrazom, ne s snežno odejo. Posledično je bil to prvi obisk merilnih mest po decembru.
Navkljub pomladi, pa je bilo vsaj dopoldne povsem zimsko! Na Lepi Komni do 10 cm suhega snega od večera dan prej in -1 °C (prve sledi snega zjutraj na višini 1200 m).

Tmin zime:
Dom na Komni: -18,5 °C (7.1.2017)
Mrzla Komna: -33,5 °C (27.1.2017)

Blizu koče na Komni
Slika

Na Lepi Komni
Slika

December 2016
Mineva 11 let nepretrganih meritev na Komni!
Po rekordnem mrazu januarja 2009, ko je bilo v mrazišču Mrzla Komna -49 °C je T do -40 padla samo še v zimi 2009/10. Zadnje zime se tako najnižje temperature zraka po mraziščih na Komni gibljejo okoli -30...-35. Tudi letošnjo zimo za sedaj še ni bilo hudega mraza, pa tudi snega ne.

Tmin obdobja 7.oktober - 16.december 2016
Dom na Komni -12 (29.11.)
Luknja -20 (6. in 13.12.)
Mrzla Komna -23 (sredi noči 29./30.11.). Še nekaj mrzli decembrskih: -20,5 7.12., -21 15.12., -21,5 13.12., -22.5 6.12.)
Pekel -10 (29.11.)

Slika
Mrazišče Mrzla Komna

Avgust 2015
Sveža jutra v mraziščih

Tudi dolge poletne noči so lahko v mraziščih mrzle, celo s slano. V niželežečih mraziščih dinarskega sveta vroči julij ni postregel z ostrim jutranjim hladom, zato pa se je na Krvavškem polju v drugi polovici junija kar štirikrat ohladilo do 0 °C ali niže. Najhladneje je bilo 25. junija, ko smo namerili -1,5 °C. Čez dan se je sicer močno ogrelo, a je ostalo sveže. V Retjah v Loškem potoku, kjer je prav tako doma mraz, pa je bilo isto jutro precej toplejše - ponoči se je ohladilo do +4 °C. Čez dan se je precej ogrelo, a je termometer v mnogo bolj senčni legi (zaklon je pod drevesom) kakor na Krvavški polju (kjer je zaklon na soncu) pokazal kaki 2, 3 °C nižje vrednosti.
V času julijske vročine se je v omenjenih mraziščih večkrat ogrelo do 30 °C ali čez, jutra pa so bila povečini sveža; na Krvavškem polju je bilo nekajkrat celo pod 10 °C.

Slika

Na podlagi dosedanjih meritev na Komni (približno 1500 m visoko) vemo, da se v mraziščih živo srebro pod ledišče lahko spusti tudi tekom vročinskega vala, ko so noči po nižinah sicer neprijetno tople.

Junij 2015
WMO napovedala izdajo novega atlasa oblakov

Svetovna meteorološka organizacija je napovedala novo, posodobljeno izdajo atlasa oblakov.
Prva, elektronska različica, naj bi luč sveta ugledala že leta 2016.
Zadnja, dopolnjena izdaja sega v leto 1987...
Prvi atlas oblakov so potrdili meteorologi na svetovnem kongresu leta 1896 - vseboval je 28 barvnih slik.
Začetnik latinske klasifikacije oblakov je bil ljubiteljski meteorolog Luke Howard, ki je o tem napisal knjigo že leta 1803.


O Howardu https://en.wikipedia.org/wiki/Luke_Howard
Sedanji atlas oblakov http://library.wmo.int/pmb_ged/wmo_407_en-v2.pdf

Novica je povzeta po:
http://www.meteoinfo.ru/news/1-2009-10- ... -17062015-

Februar 2015
160 let vremenske karte

19. februar 1855 obeležujemo kot "rojstni dan" vremenske oz. sinoptične karte.
Predlog za tovrsten način podajanja meteoroloških podatkov je tega leta Pariški akademiji znanosti predlagal direktor pariškega observatorija Urbain Jean Joseph Le Verrier (1811-1877).

Matematik in astronom, meddrugim je leta 1846 odkril 8. planet našega osončja Neptun, je na prvo karto vnesel podatke, ki so jih s telegrafom poslali v Pariz iz različnih evropskih mest in s tem v meteorologiji postavil temelje metodi, ki se uporablja še dandanes - s pomočjo računalnikov.

-Povzeto po "19 февраля исполняется 160 лет синоптической карте"
http://www.meteoinfo.ru/news/1-2009-10- ... 9---160---
-Primer vremenske karte http://www.wetterzentrale.de/pics/bracka.html


12. in 13. februar 2015 - pobiranje podatkov po mraziščih na Komni

Zima 2014/15 (še) ni postregla s posebej izrazitim mrazom v mraziščih na Komni. Tudi v najhladnejših nočeh je bilo ohlajanje moteno, bodisi zaradi vetra bodisi zaradi oblačnosti. Najnižja temperatura je bila izmerjena 2. ali 3. februarja, a le v Mrzli Komni se je ohladilo pod -30 °C. Sredi noči z 2. na 3. februar, ob najhujšem mrazu, je veter prepihal mrazišča in povzročil izjemno hiter dvig temperature. V Mrzli Komni se je v 15 minutah ogrelo za 19,5 °C, na Planini Govnjač pa celo za 21 °C! Proti jutru se je veter prehodno polegel in temperatura je spet precej padla, a ni dosegla nivoja sredi noči.
Slika

Januar 2014
17. in 18. januarja 2014 - pobiranje podatkov po mraziščih na Komni

Skupni imenovalec so bile izredno slabe in zahtevne vremenske razmere...prvi dan v močnem sneženju in vetru, drugi dan v dežju. Snega pri Domu na Komni 17.1. 140 cm, na Lepi Komni 230-250 cm, 18.1. pa na Planini Govnjač 170 cm. Tega dne je bilo nad planino, po pobočjih južno, veliko plazov južnega snega!

Vrednosti za obdobje 7.11.-17. oz. 18.1.2014

3.12. Luknja -28
3.12. Mrzla Komna -31
3.12. Planina Govnjač -30.5
28.11. Dom na Komni -11.5
28.11. Pekel -12.5


V Mrzli Komni... pred urejanjem merilnega mesta v snežnem metežu in 40 cm svežega snega (Foto: Jaka Ortar)
Slika

Oktober 2013

World Meteorological Technology Expo 2013

Navkljub oddaljenosti in lokaciji, ki ne slovi ravno po najnižjih stroških bivanja, smo z dobro organizacijo in skromnostjo uspeli obiskati "World Meteorological Technology Expo 2013", ki se je v belgijskem Bruslju odvijal v dneh od 15. do 17. oktobra 2013.
Slika
Sejem, ki sicer nima dolgoletne zgodovine, je postregel z razstavo najnovejše merilne opreme in pripomočkov. Razstavljalci in obiskovalci z vsega sveta so bili dovolj jasen dokaz, da je sejem v le nekaj letih zrasel v enega najpomembnejših svetovnih dogodkov s tega področja! Pester nabor razstavljalcev in obsejemske predstavitve znanstvenih ter strokovnih dosežkov vremenskega navdušenca niso pustili dolgočasiti. Ob vsem tem ne moremo, da ne bi pohvalili odlično organizacijo!

Zapisal: Iztok Sinjur

Merilna napaka temperature zraka

Za raziskave v mraziščih smo za merilnike temperature zraka sami razvili radijacijske zaklone. Da bi preverili njihovo ustreznost, smo tekom zadnjih let izvedli nekaj krajših testov, katerih rezultati so bili objavljeni v 5. številki Vetrnice, glasila Slovenskega meteorološkega društva.
- članek z naslovom Merilna napaka temperature zraka v aluminijasto–plastičnem zaklonu Slovenskega meteorološkega foruma je objavljen v tematskem sklopu "Razprave" (na strani 62)

S tem pa delo na področju razvoja zaklona še ni končano.
Poleti smo začeli z novo, leto dni trajajočo merilno kampanjo, od katere pričakujemo ključne odgovore na vprašanja, povezana zlasti z vplivom barve in odboja svetlobe s snežne odeje. V testiranje smo vključili tudi dva zaklona (ventiliran in neventiliran), razvita v Laboratoriju za elektronske naprave Gozdarskega inštituta Slovenije. Postavljeni sta dve testni polji; eno na merilnem mestu ARSO v Ljubljani, drugo pa v mrazišču Luknja na Komni. V testiranje je vključeno 16 samodejnih merilcev temperature zraka "i-Button", za katere smo poprej skrbno ugotovili napake meritev, nekaj pa so jih preverili tudi v akreditiranem laboratoriju v Franciji.

Testno polje na Komni
Slika
...in na merilnem mestu ARSO v Ljubljani
Slika

Zapisal: Iztok Sinjur

19. julij 2013

Člani Slovenskega meteorološkega foruma v poletnem času ne počivajo. thheat.gif

Izšla je 5. številka Vetrnice, ki jo izdaja Slovensko meteorološko društvo

Sredi julija 2013 je izšla nova številka slovenske meteorološke revije, katere osrednja tema je tokrat ljubiteljska meteorologija.
Tematika, kot nalašč za člane vremenskih forumov, je k pisanju pritegnila nekaj novih avtorjev, ki so predstavili zanimiva področja dela, ki se odvija v prostem času - zaradi lastne vedoželjnosti in za lastno veselje :D

http://www.meteo-drustvo.si/glasilo/

Zaključila se je DACA-13

http://www.daca-13.org/index_EN

Pod okriljem Mednarodnega združenja za geodezijo in geofiziko (IUGG) se je v znanem švicarskem gorskem mestu Davos med 8. in 12. julijem 2013 odvijala skupščina mednarodnih združenj meteoroloških in atmosferskih znanosti IAMAS ter znanosti s področja kriosfere IACS.
Med množico raziskovalcev je bila tudi članica našega foruma, ki je poleg raziskav v Sloveniji predstavila tudi letos ustanovljeno Sekcijo za kriosfero pri Slovenskem združenju za geodezijo in geofiziko http://www.fgg.uni-lj.si/sugg/

ICAM 2013

http://meteo.fmf.uni-lj.si/ICAM2013

Med 3. in 7. junijem 2013 se je v Kranjski Gori odvijala pomembna konferenca o gorski meteorologiji.
Na njej je izsledke raziskav predstavilo več slovenskih raziskovalcev, tudi članov našega foruma.

Zapisal: Iztok Sinjur

Pogledi: 24543  •  Komentarji: 0  •  Napiši komentar

Mrazišča


NOVO

Mraz pod Snežnikom
9.5.2013

Minila je osma zimska sezona meritev temperature zraka v mrazišču Velika Padežnica. V tej odročni in v zimskem času težko dostopni dolini v bližini meje s Hrvaško, se je živo srebro to zimo najnižje spustilo 13. decembra (-34,5 °C). Tekom zime se je do -30 °C in nižje ohladilo petkrat (v dneh od 11. do 13.12., 11.2. in nazadnje še 16.3.).

Na dnu Babnega polja takega mraza nismo beležili. V osmih dneh se je živo srebro spustilo do -20 °C in nižje. Najbolj mrzlo jutro je bilo 13. decembra, ko je samodejna merilna naprava zabeležila -28,5 °C.

Grafični prikaz gibanja najnižje dnevne temperature zraka od 1. decembra 2012 do 8. maja 2013.
Slika

Slika
Pomlad na Babnem polju (v ozadju vas Babno Polje), 8.5.2013

Zapisal: Iztok Sinjur

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Izkop snežnega profila na Pokljuki

Zadnji februarski dan 2013 smo na gozdni jasi nad Planino Javornik (1330 m visoko) izkopali snežni profil in opravili popis ter vzorčenje snežnih plasti. Kopati je bilo potrebno 150 cm globoko.

Po obilnem februarskem sneženju se je snežna odeja na tej višini do tega dne že nekoliko posedla, ojužila in stabilizirala, a je bilo približno 50-60 cm pod površjem zaznati razliko med plastmi. V tisti globini je bila temperatura nekoliko nižja, občutno nižja pa je bila tudi gostota.
Sicer se je po vsej globini temperatura gibala nekaj desetink stopinje Celzija nad lediščem, gostota pa je znašala približno med 150 kg/m3 (do globine 30 cm) in 400 kg/m3 (plast okoli meter globoko in povsem pri tleh). V snežni odeji je bilo tega dne shranjene še okoli 420 mm vode.

Slika Slika

Zapisal: Iztok Sinjur

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Do sedaj najnižje temperature v zimi 2012/2013 zabeležene v decembru
27.1.2013

Samodejne merilne naprave članov Slovenskega meteorološkega foruma po mraziščih širom Slovenije so najnižje temperature zraka letošnjo zimo do sedaj beležile v decembru.

Najnižje se je po do sedaj zbranih podatkih živo srebro spustilo v mrazišču Vrtače na Dleskovški planoti, kjer je bilo zjutraj 7.12. zabeleženih -38,8 °C
Slika

V prvi polovici decembra 2012 pa je bilo mrzlo tudi po nižinah! Večinoma je bilo najhladneje v noči z 12. na 13. december, ko se je v mrazu izpostavljenih legah temperatura zraka marsikje spustila pod -25 °C. Pri tem velja omeniti, da so bile za ohlajanje razmere ugodne le v prvem delu noči, kasneje je namreč v višinah z jugozahodnim vetrom sledila toplejša in vlažna advekcija.

Navajamo še nekaj vrednosti z mrazišč po Sloveniji, ki so bile zabeležene večinoma v noči z 12. na 13. december 2012 (samodejne merilne naprave ≈2 m nad tlemi, zabeležene vrednosti niso uradne):

- Globodol -27 °C
- Žaloviče -25,6 °C
- Dobrnič -23 °C (10.12.)
- Gornji Ig -29 °C
- Podpreska -29 °C
- Retje -31 °C
- Metulje -30,5 °C
- Krvava Peč -32,5 °C
- Ribenska planina -31 °C (Jelovica)
- Planina Javornik -28 °C (Pokljuka)
- Medvedova konta -35 °C (Pokljuka)

Za primer prikaz gibanja temperature zraka na meteorološki postaji ARSO Babno Polje (vir grafičnega prikaza: http://pclakner.fgg.uni-lj.si/vreme/1.gif" onclick="window.open(this.href);return false;)
Slika

Zapisal: Iztok Sinjur
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Član Slovenskega meteorološkega foruma na uglednem nemškem inštitutu za raziskave v polarnih območjih

Naš član se je novembra pridružil raziskovalni ekipi na uglednem nemškem inštitutu Alfred Wegener Institute for Polar and Marine Research (AWI).

Veselimo se skupaj z njim in mu želimo veliko delovnih uspehov!

Zapisal: Iztok Sinjur


--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vzorčenje in stratigrafija snežne odeje v hudem mrazu
Pokljuka; Planina Javornik

13. decembra 2012 smo opravili vzorčenje in podroben popis sicer skromne snežne odeje na Planini Javornik.
Kljub mrazu (ob 8h je bilo na planini -24 stopinj Celzija) smo delo opravili na planini in nekoliko višje v gozdu.

Slika
Na Planini Javornik vsega 20 cm snega, ki ga sestavlja 16 cm suhega snega (dve plasti; 3 in 13 cm) in 4 cm pomrznjenega na dnu.
2cm pod površjem je bilo v snegu -26, 10 cm pod površjem -14,2 in 18 cm pod površjem -7,8.

Zapisal: Iztok Sinjur

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Milo jesensko vreme v mraziščih pod Snežnikom

V mrazišču Velika Padežnica obeležujemo 7. leto meritev temperature zraka! Zadnja leta meritve potekajo v sodelovanju Slovenskega meteorološkega foruma in Gozdarskega inštituta Slovenije. Meritve potekajo tako na jasi, kot v bližnjem smrekovem sestoju, kar je redek primer vzporednih meritev temperature zraka in zato pomemben vir informacij o mikroklimi gozda.

Nadpovprečno toplo vreme tekom jeseni 2012 se kaže tudi v mrazišču Velika Padežnica pod Snežnikom. Od sredine septembra do konca novembra je bilo najhladneje 30. oktobra (tako kot v mraziščih na Komni).
Na jasi se je temperatura zraka spustila do -23 °C, v bližnjem smrekovem sestoju pa do -15 °C. Vzroke za veliko temperaturno razliko med jaso in gozdom gre iskati predvsem v vplivih sklepa krošenj in v tistem času toplejših ter delno kopnih tal.
Slika
Najnižja in najvišja dnevna temperatura zraka v Veliki Padežnici (jasa) med 15.9. in 28.11.2012

Začetek zime v gozdovih pod Snežnikom (29.11.2012)
Slika

Zapisal: Iztok Sinjur

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Na Komni oktobra 2012 pod -20 °C
Potem, ko smo v mraziščih na Komni v dneh okoli 20. oktobra 2012 zabeležili tudi +20 °C in več, se je že ob koncu meseca živo srebro spustilo globoko pod ledišče!
Zadnje dni oktobra se je obdobje stabilnega vremena zaključilo in priča smo bili obilnim padavinam (poročilo Državne meteorološke službe), ki so bile sprva v obliki dežja, v noči na 28. oktober pa se je ohladilo in dež je kmalu prešel v sneg. Na Komni je zapadlo tudi do 50 cm snega, ki pa je obležal le nekaj dni.
V noči na 30. oktober je bilo večinoma jasno in mirno z okoli 30 cm snega, zato se je po mraziščih močno ohladilo. V drugem delu noči so se pogoji za ohlajanje zaradi visoke oblačnosti in rahlega vetra nekoliko poslabšali, a se je v zavetrnih legah živo srebro kljub temu spustilo pod -20.

Najhladneje je bilo v Luknji (1435 m). Klasični minimalni termometer znamke Thermoschneider
je v standardni meteorološki hišici 2 m nad tlemi zabeležil -22,6, samodejna merilna naprava pa -22,5.
Slika
Potek temperature zraka v Luknji med poldnevom 27.10. in poldnevom 30.10.2012.

Slika
Planina Govnjač, 9.11.2012

Priprave na zimo 2012/13
Drugi konec tedna je ekipa Slovenskega meteorološkega foruma na območju Komne izvedla dvodnevno delovno akcijo, katere namen je bil posodobiti obstoječa merilna mesta in namestitev dodatne merilne opreme.

Zapisal: Iztok Sinjur
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Stratigrafija snežnih profilov na Planini Javornik in Mrzli Komni
Avtor: Polona VREČA in sod.
Delo in s tem prvi rezultati so bili predstavljeni 25.11.2011 na 20.Posvetovanju slovenskih geologov


Poznavanje interakcij med padavinami, površinskimi in podzemnimi vodami je za ugotavljanje kroženja vode izjemno pomembno. Za slednje so se izkazali kot izjemno uporabni stabilni izotopi kisika in vodika, ki se danes pogosto uporabljajo na področju hidroloških in hidrogeoloških raziskav. Snežna odeja in njeno taljenje pomembno vplivata na vodni krog. V visokogorju predstavlja taljenje snega, zlasti v pomladnih mesecih pomemben delež odtoka, v višjih predelih je ta delež večji, kot v nižjih predelih. Da bi poglobili znanje o vplivu talečega snega na vodno bilanco kraških vodonosnikov smo na območju Julijskih Alp v letu 2010 pričeli s podrobnimi raziskavami kroženja vode, med katerimi predstavlja pomemben del karakterizacija snega. Podrobnejša karakterizacija snega, vključno s poznavanjem njegove izotopske sestave, ki omogoča oceno razmerja med evaporacijo, taljenjem in konsolidacijo snežne odeje, v Sloveniji še ni bila opravljena.

The stable isotopes of oxygen (O) and hydrogen (H) and the radioactive isotope tritium offer a broad range of possibilities for studying processes within the water cycle and thus became an important tool not only in isotope hydrology, but also in studies related to atmospheric circulation and paleoclimatic investigations. Variations of stable isotopic composition of natural waters are closely related to isotopic fractionation occurring during the evaporation and condensation of water

Slika Slika
Poster (0,3MB) in prispevek v v Zborniku posvetovanja
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Novo diplomsko delo s področja mrazišč

16. junija 2011 smo dobili novo, poglobljeno študijo mrazišč v Sloveniji.
Resnejše raziskave mrazišč so pri nas v Sloveniji že bile, a so se žal končale. Z razvojem dostopnejših in zmogljivejših merilnih naprav je tovrstno področje znova postalo "zanimivejše". Z diplomskim delom je kolega Jaka ORTAR obdelal veliko podatkov, ki smo jih do sedaj z neštetimi urami terenskega dela, lastnimi finančnimi sredstvi in uspešnim sodelovanjem z nekaterimi ustanovami zbrali raziskovalci mrazišč Slovenskega meteorološkega foruma. S tem ni le uspešno zaključil dodiplomski študij, ampak tudi prispeval pomemben gradnik v mozaiku raziskav mrazišč, na katerem smo zaradi pramajhne podpore raziskovalnih ustanov za nekaj let zamudili priložnost prispevati nekaj temeljnih ugotovitev v svetovni znanosti.Ekipa "mraziščarjev" svojemu kolegu ISKRENO ČESTITA za uspešen zaključek študija :D

Diplomsko delo - Graduate thesis
Tipizacija in regionalizacija slovenskih mrazišč - Typification and regionalisation of frost hollows in Slovenia
Jaka ORTAR


Do sedaj sta v povezavi z našimi raziskavami mrazišč že nastali dve diplomski deli:
Andrej Trošt, 2008: Mrazišča na Komni.
Katja Debevc, 2007: Minimalne temperature na kraških poljih Notranjske


Zapisal: Iztok SINJUR

Pogledi: 22798  •  Komentarji: 0  •  Napiši komentar

Najnovejše o podnebnih spremembah


Najnovejše o podnebnih spremembah

Tema Svetovnega dneva meteorologije leta 2011, ki jo je predlagala Svetovna meteorološka organizacija, je bila "Podnebje za vas (Climate for you)". Problematika podnebnih sprememb je vedno bolj prisotna v javnosti in medijih, kjer lahko slišimo pogosto nasprotujoča si stališča o vzrokih, resnosti stanja in verjetnih posledicah.

Z namenom, da se slovenski javnosti prikaže strokoven in z znanostjo podprt pogled na podnebne spremembe, je Agencija RS za okolje skupaj s Slovenskim meteorološkim društvom organizirala predstavitev izsledkov najnovejših analiz in ključnih dejstev o podnebnih spremembah.
Dogodek bil 23. marca 2011 ob 11. uri v veliki sejni dvorani (4. nadstropje) Agencije RS za okolje na Vojkova 1b v Ljubljani.

Povezave:
Agencija Republike Slovenije za okolje
Slovensko meteorološko društvo (SMD)
Stališče SMD o podnebnih spremembah (10 MB) Slika
SkepticalScience - pojasnila v slovenskem jezikuSlika

Zapisal: Iztok Sinjur

Pogledi: 18692  •  Komentarji: 0  •  Napiši komentar


Registratorji Voltcraft


Raziskovalci mrazišč Slovenskega meteorološkega foruma smo se vedno soočali z težavo, katere merilne instrumente uporabiti za meritve temperature zraka v mraziščih. Pomembno je, da merilna naprava beleži temperaturo zraka tudi v zaostrenih vremenskih razmerah (mraz, zmrzal, visoka relativna zračna vlažnost). Do sedaj smo v slovenskih mraziščih preizkusili tri tipe samodejnih registratorjev temperature zraka.

Samodejni registratorji znamke Voltcraft so enostavni za uporabo in omogočajo dolgotrajne meritve. V okviru meritev članov Slovenskega meteorološkega foruma se ti registratorji trenutno uporabljajo za vzporedno ("rezervno") merjenje temperature zraka tako na nekaterih zasebnih meteoroloških postajah, kot tudi v nekaj mraziščih. Kot mnogi ostali digitalni registratorji, tudi Voltcraft-ovi niso primerni za najhladnejša slovenska mrazišča, kjer temperatura lahko pade pod -40°C. Izsledki preizkušanja samodejnega registratorja Voltcraft DL-120TH so objavljeni v poročilu.

Pogledi: 20195  •  Komentarji: 0  •  Napiši komentar


Prijava

Uporabniško ime:


Geslo:


zapomni si me
skrij me


Kdo je prisoten

Skupaj:19

Registiranih:2
Skritih:0
Gostov:17

Rekordno število uporabnikov na strani je 59 z dne 29 dec 2022, 17:06

Registrirani uporabniki: Bing [Bot], jonatan

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Ekipa

Administratorji
Dejan Hrovatin

gvert

Iztok Sinjur

Martin

ogrinm

orto

Moderatorji
TESKAn

cron